tag:blogger.com,1999:blog-35251567391893272272024-03-13T06:03:41.008+01:00ArhitekturizemPopotovanja med dolenjsko arhitekturo in arhitekti.Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.comBlogger80125tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-20803078695491755982015-05-12T15:21:00.001+02:002015-05-12T15:21:25.669+02:00NOVO VODSTVO DRUŠTVA ARHITEKTOVNa skupščini Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine, ki je bila pretekli teden, so bili za dveletno mandatno obdobje 2015-2017 izvoljeni novi organi društva, in sicer:
<br />
<br />
Predsednik:
<br />
1. Igor Derlink
<br />
<br />
Izvršni odbor:
<br />
1. Igor Črnugelj
<br />
2. Dare Homan
<br />
3. Jelka Hudoklin
<br />
4. Jurij Kocuvan
<br />
5. Mitja Simič
<br />
6. Tomaž Slak
<br />
7. Matej Somrak
<br />
<br />
Nadzorni odbor:
<br />
1. Marjan Zupanc
<br />
2. Marija Prašin Kolbezen
<br />
3. Gregor Petrovič
<br />
<br />
Razsodišče:
<br />
1. Iztok Kovačič
<br />
2. Suzana Simič
<br />
3. Janez Žerjav
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-85929953392593069442015-05-07T21:46:00.003+02:002015-05-07T21:59:02.305+02:00POROČILO PREDSEDNIKA DRUŠTVA O DELU 2013-2015<b><span style="font-size: large;">ORGANI DRUŠTVA 2013-2015</span></b><br />
Društvo je v mandatu 2013-2015 delovalo v naslednji sestavi organov:<br />
<br />
<b>Predsednik:</b><br />
1. Tomaž Levičar;<br />
<br />
<b>Izvršni odbor:</b><br />
1. Liljana Jankovič Grobelšek,<br />
2. Marjan Zupanc,<br />
3. Tomaž Slak,<br />
4. Iztok Kovačič,<br />
5. Igor Derlink,<br />
6. Natalija Zanoški,<br />
7. Janez Žerjav.<br />
<br />
<b>Nadzorni odbor:</b><br />
1. Mitja Vovko,<br />
2. Dejan Glavaš Radovanovič,<br />
3. Gregor Petrovič.<br />
<br />
<b>Razsodišče:</b><br />
1. Ivanka Kraljič,<br />
2. Jože Slak,<br />
3. Jurij Kocuvan.<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>SKUPŠČINA 2015</b></span><br />
Skupščino oziroma volitve bi morali načeloma izvesti v januarju 2015 - ob izteku dveletnega mandata dosedanjega vodstva. Izvedba skupščine se je zamaknila, ker smo dolgo, vse do aprila neuspešno iskali kandidata za novega predsednika društva.<br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">PROJEKTI</span></b><br />
V minulih dveh letih smo izoblikovali in vodili več povsem novih projektov društva, in sicer:<br />
<br />
<b>-Pravokotna miza: </b>Javna obravnava aktualnih in akutnih, posebej lokalnih/regionalnih problematik, povezanih z arhitekturnim/urbanističnim delovanjem. Potekale so približno enkrat mesečno. Daleč najbolj odmevna Pravokotna miza je bilo soočenje vseh osmih novomeških županskih kandidatov na volitva 2014 o vprašanjih arhitekture in urbanizma v Novem mestu. Dve od Pravokotnih miz, namreč soočenje županskih kandidatov Novega mesta in o konservatorskem načrtu za del novomeškega mestnega jedra smo tudi posneli na video. Projekt je vodil Tomaž Levičar, posamezne Pravokotne mize pa so pripravili različni člani;<br />
<br />
<b>-Urbani sprehodi Jane's Walk: </b>Pridružili smo se globalni akciji Jane's Walk. V letu 2014 smo izvedli sprehod v maju (ob mestnem jedru Novega mesta), ko smo se pridružili mnogim mestom po svetu, dodatno pa smo izvedli sprehod tudi v mesecu oktobru (Težka voda). 9. maja letos pa pripravljamo tudi prvi letošnji urbani sprehod - novomeški Marof. Projekt vodi Jelka Hudoklin;<br />
<br />
<b>-Arhitektova arhitektura: </b>Projekt je namenjen javni predstavitvi zanimivih del v sodelovanju z njihovimi avtorji, investitorji in drugimi, ki so bistveno prispevali k njihovi realizaciji. Doslej smo izvedli en dogodek - predstavitev Mordaxove kapele na Grmu v Novem mestu. projekt je vodil Tomaž Levičar;<br />
<br />
<b>-Arhitekturna svetovalnica: </b>Njen namen je strokovno svetovanje širši javnosti glede urbanističnih, arhitekturih in podobnih dilem. Skupaj smo v dveh letih izvedli tri svetovalnice. Projekt sta vodila Marjan Zupanc in Tomaž Slak;<br />
<br />
<b>-Arhitekturni vodnik po Dolenjski:</b> Projekt pomeni strokovno/poljudno predstavitev izstopajočih arhitektur 20. in 21. stoletja s področja Dolenjske in Bele krajine. Projekt je bil zasnovan kot triletni projekt, ki naj bi se zaključil s tiskanim vodnikom, zatem pa se nadaljeval v smislu vodenja pregleda nastajanja novih arhitektu v našem okolju. V minulih dveh letih je bilo zbranega precej gradiva, ki pa se še zbira in bo osnova za pripravo knjižice. Projekt letos miruje. Projekt vodi Natalija Zanoški;<br />
<br />
<b>-družabna srečanja: </b>V minulih dveh letih smo pripravili dve društveni družabni srečanji, eno v Šentrupertu, organiziral ga je Iztok Kovačič, drugo pa v Črnomlju ob organizaciji Marije Prašin Kolbezen. Konec leta 2014 smo skušali pripraviti tudi srečanje v Pleterjah, organiziral ga je Dare Homan, vendar je bilo zaradi slabega odziva odpovedano;<br />
<br />
<b>-facebook profil:</b> Društvo je vzpostavilo facebook profil - https://www.facebook.com/drustvoarhitektov.dolenjske. Koristimo ga za informiranje javnosti o delovanju društva in tudi različnih arhitektunih, urbanističnih in podobnih s prostorom povezanih projektih. Na profilu imamo trenutno 1.087 "prijateljev". Facebook profil je urejal Tomaž Levičar;<br />
<br />
<b>-blog: </b>Maja 2013 smo postavili društveni blog, naslovljen Arhitekturizem - http://arhitekturizem.blogspot.com/. Na njem objavljamo zgolj s prostorom Dolenjske in Bele krajine povezane informacije. Objavili smo tudi več foto predstavitev zanimivih arhitektur ter nekaj arhivskega gradiva. Do sedaj smo na njem pripravili 78 objav. Blog je urejal Tomaž Levičar;<br />
<br />
<b>-YouTube profil:</b> Postavljen je na naslovu: https://www.youtube.com/channel/UCcskYGNEZqyN1YzXsVUMlMw . Na Youtube profilu imamo dva posnetka Pravokotnih miz;<br />
<br />
<b>-e mail:</b> V začetku leta 2013 smo vzpostavili društveni elektronski naslov - drustvo.arhitektov.dolenjske@gmail.com, s katerega pošiljamo informacije o društvu in na katerega tudi prejemamo e pošto. Skrbnik pošte je bil predsednik;<br />
<br />
<b>-jam: </b>Oblikovali smo tudi profil http://www.thisismyjam.com/arhitektura, kjer smo začeli z zbiranjem pesmi, povezanih z arhitekturo, mesto ipd. Zgolj za šalo;<br />
<br />
<b>-društvena razstava:</b> Začeli smo tudi aktivnosti za pripravo društvene razstave, ki pa so ostale na pol poti.<br />
<br />
Nekaj projektov, ki smo jih sicer bolj ali tudi manj elaborirano zastavili, nismo uspeli izvesti, recimo: predstavitev študentskih diplom, Arhitekturni tek; Delavnica o romskih naseljih; Urbanistično-arhitekturna delavnica Vizija za Novo mesto 2050; obnova spletne strani društva; arhitekturna nagrada DAD, oddaja prijav za različne strokovne nagrade (ZAPS, Piranesi, Fabiani ipd).
<br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">ČLANSTVO/ARHITEKTI</span></b><br />
V društvu smo si prizadevali vzspostaviti vsaj blag, pa vseeno čim bolj intenziven stik s člani in nasploh s kolegicami/kolegi arhitekti z območja, ki ga društvo v geografskem smislu pokriva.
Na vse seje izvršnega odbora smo vabili vse člane društva in tudi kolegice in kolege, ki niso člani društva, smo pa imeli njihov elektronski kontakt in ocenili, da bi lahko prispevali h kvaliteti delovanja društva.
V društvo se je v minulih dveh letih včlanilo nekaj novih članov, del teh je poravnal tudi članarino.<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>IZVRŠNI ODBOR</b></span><br />
Izvršni odbor društva se je v dveh letih sestal na 29. sejah in na eni korespondenčni seji. Oblikoval je stališča do tekočih zadev.<br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">FINANCE</span></b><br />
Društvo je finančna sredstva za svoje redno delo in projekte pridobivalo preko članarin, predvsem pa uspešnih prijav na razpise lokalnih skupnosti.<br />
V letu 2013 in 2014 smo pridobili sredstva za redno delo in projekte s strani Mestne občine Novo mesto, leta 2014 pa tudi s strani Občine Šentrupert.<br />
Društvo se je tudi v letu 2015 že prijavilo na razpisa Mestne občine Novo mesto za redno delo kulturnih društev ter na razpis za projekte na področju kulture.<br />
Bilance za minuli leti je pripravilo podjetje Tradak iz Novega mesta.<br />
V letu 2015 smo poravnali tudi starejše obveznosti do Jožeta Slaka, prejšnejga predsednika društva - posojena in založena sredstva v višini okoli 540 evrov.<br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">MEDIJI</span></b><br />
Društvo je bilo s svojimi projekti prisotno v lokalnem medijskem prostoru - na eni strani z napovedmi dogodkov, na drugi pa z bolj ali manj izčrpnim poročanjem o našem delu oziroma dogodkih.
Spodaj je zbranih nekaj povezav do medijskih objav.<br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">SODELOVANJE Z DRUGIMI DRUŠTVI</span></b><br />
Pri svojem delu smo občasno sodelovali tudi z drugimi društvi oziroma organizacijami, denimo Društvo Novo mesto, Zavod Zora ipd<br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">OSTALO</span></b><br />
1. Konec leta 2014 smo za Trdinovo nagrado predlagali skupino, ki je izvedla projekt prenove Mordaxove kapele (Simič, Dražumerič, Brkič). Predlog je bil zavrnjen s strani občinske komisije.<br />
2. V letu 2014 je bila naša Pravokotna miza o mestnem kolesarjenju vzpodbuda za organizacijo Novomeške kolesarske mreže, ki aktivno deluje.<br />
3. Konec leta 2014 je bil tudi na osnovi pobud društva oblikovan urbanistični svet pri novomeški občini, ki ga vodi naš kolega Tomaž Slak.<br />
4. Pri zagotavljanju prostorov za naše delo (sestanki, dogodki) so nam pomagale različne institucije, posebej Mestna občina Novo mesto, opa tudi JSKD, Knjižnica Mirana Jarca, Situla, RIC in ostali.
<br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">PREDLOGI ZA BODOČE DELO</span></b><br />
Poleg nadaljnjega vodenja dosedanjih projektov in aktivnosti, bi bilo smotrno v naslednjem obdobju nekaj prizadevanj vložiti tudi:<br />
-v podajanje predlogov sprememb in dopolnitev zakonodaje, ki zadeva naše delo;<br />
-spremljanje in odzivanje na predloge prostorskih aktov občin z našega območja;<br />
-prijavo projektov društva na razpise države in EU - lahko s partnerji;<br />
-pridobitev naziva društva, ki deluje v javnem interesu;<br />
-ponovno postavitev društvene spletne strani;<br />
-v aktivnost glede zaščite kvalitetne arhitekturne dediščine na območju Dolenjske in Bele krajine;<br />
-v pritegnitev večjega števila članov društva in tudi ostalih k pripravi vsebin za blog, facebook itd;<br />
-v zagotovitev prostora za arhiv društva.<br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">OSNOVNI PODATKI O DRUŠTVU</span></b><br />
-NAZIV, NASLOVI:<br />
Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine
poštni naslov: Rozmanova ulica 10, 8000 Novo mesto<br />
mail: drustvo.arhitektov.dolenjske@gmail.com<br />
facebook: http://www.facebook.com/drustvoarhitektov.dolenjske<br />
domača stran: http://www.drustvo-arhitektov-dolenjske.si/<br />
blog: http://arhitekturizem.blogspot.com/<br />
jam: http://www.thisismyjam.com/arhitektura<br />
-MATIČNA ŠTEVILKA:
1148630<br />
-DATUM VPISA V REGISTER:
7.4.1997<br />
-GLAVNA DEJAVNOST DRUŠTVA (IZ AJPES):
94.120 Dejavnost strokovnih združenj
-DAVČNA ŠTEVILKA DRUŠTVA:
36953393<br />
-DAVČNI ZAVEZANEC:
ne<br />
-ŠTEVILKA BANČNEGA RAČUNA:
IBAN SI56 0297 0025 4465 988 (NLB d.d.) odprt<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>IZBOR MEDIJSKIH OBJAV</b></span><br />
MORDAXOVA KAPELA (Arhitektova arhitektura)
Lokalno.si: http://www.lokalno.si/2014/12/01/125037/zgodba/Arhitektova_arhitektura_Borut_Simic_in_Mordaxova_kapela/
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/11/29/124549/napovedniki/obvestila/Predstavitev_prenove_Mordaxove_kapele_Evangelijska_cerkev/<br />
<br />
SLOVENSKI LES (Pravokotna miza)
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/11/27/124809/novice/dolenjska/Kako_izkoristiti_slovenski_les/<br />
<br />
TEŽKA VODA (Jane's Walk)
Klevišar: https://www.youtube.com/watch?v=TfvomzgRnVU<br />
<br />
NOVOMEŠKI ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 (Pravokotna miza)<br />
Žurnal 24: http://www.zurnal24.si/v-mo-novo-mesto-osem-kandidatov-za-zupana-clanek-237353<br />
DAD YouTube: https://www.youtube.com/channel/UCcskYGNEZqyN1YzXsVUMlMw<br />
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/09/25/120957/napovedniki/obvestila/Pravokotna_miza_soocenje_z_mestnim_prostorom___pogovor_z_zupanskimi_kandidati__Knjiznica_Mirana_Jarca/<br />
<br />
ARHEOLOŠKI PARK (Pravokotna miza)<br />
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/07/17/118617/novice/dolenjska/Arheoloski_park_prazgodovina_je_lahko_tudi_prihodnost/<br />
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/06/18/116971/napovedniki/obvestila/Pravokotna_miza_o_Arheoloskem_parku_Marof_Dolenjski_muzej/<br />
Klevišar: https://www.youtube.com/watch?v=h2pnHZx8Mh4&list=UU8BdJlBa86BVXF1vOsgD5aQ
JURJEVANJSKA DRAGA (Pravokotna miza)<br />
Dolenjski list: http://www.lokalno.si/2014/10/01/121701/aktualno/DL_Jurjevanjska_draga___Najprej_vsebina__potem_oblika/<br />
<br />
ZIDANICE (Pravokotna miza)<br />
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/06/05/116566/novice/dolenjska/Prednosti_in_pomanjkljivosti_zidanic/
Lokalno.si: http://www.lokalno.si/2014/06/04/116335/napovedniki/obvestila/Pravokotna_miza_Drustva_arhitektov_Dolenjske_in_Bele_krajine_ZIDANICE___Hisa_kulinarike/
Radio Krka: http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=194015<br />
<br />
SPREHOD SKOZI MESTNO JEDRO (Jane's Walk)
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/05/08/115168/novice/novice_splosno/Urbani_sprehodi_v_Novem_mestu_Crnomlju_in_Metliki/
Radio Krka: http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=192799<br />
<br />
MESTNO KOLESARJENJE (Pravokotna miza)
Novi medij, stran 8: http://www.novimedij.si/arhiv/book/21.html
Novomeški čuvar: http://cuvar.si/kolesarji-imajo-dovolj-po-zgledu-maribora-ustanavljajo-civilno-iniciativo-novomeska-kolesarkska-mreza/
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/04/24/114406/novice/dolenjska/Rodila_se_je_Novomeska_kolesarska_mreza/<br />
<br />
KOPALIŠČE, PIKNIK (Pravokotna miza)
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2013/11/28/106938/novice/dolenjska/Pravokotna_miza_o_novomeskem_kopaliscu/<br />
<br />
NOVI TRG 6 (Pravokotna miza)
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2013/12/09/107703/novice/dolenjska/O_usodi_Novega_trga_6/<br />
<br />
<br />
Tomaž LevičarArhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-2015493655815298592015-04-23T15:51:00.000+02:002015-05-07T21:47:09.138+02:00SKUPŠČINA DRUŠTVA ARHITEKTOV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 2015 Spoštovane kolegice in kolegi, članice in člani društva!
<br />
<br />
<br />
Vabimo vas na skupščino Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine.
<br />
Skupščina bo <strong>v četrtek, 7. maja 2015, z začetkom ob 18:00 uri</strong>, potekala bo <strong>v predavalnici Dolenjskega muzeja Novo mesto na Muzejski ulici 7 v Novem mestu</strong>.
<br />
<br />
<br />
Predlagani dnevni red skupščine je:
<br />
1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti
<br />
2. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, overoviteljev
<br />
3. Potrditev dnevnega reda
<br />
4. Poročila organov društva
<br />
5. Razprava o poročilih organov, sprejem poročil in zaključnega računa
<br />
6. Razrešnica dosedanjim organom
<br />
7. Predlogi skupščine za delovni program in proračun društva
<br />
8. Volitve organov društva (izvolitev volilne komisije, predstavitve kandidatov, glasovanje, razglasitev)
<br />
9. Razno
<br />
<br />
<br />
Prijazno vabljeni!
<br />
<br />
<br />
<em>Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine
</em><br />
<em>Tomaž Levičar, predsednik</em>
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-88173181141607410322015-02-18T09:56:00.001+01:002015-02-18T09:57:15.191+01:00VABILO: PRAVOKOTNA MIZA: VKLJUČEVANJE JAVNOSTI PRI POSEGIH IN URBANI PROSTOR<strong>Vabimo vas na Pravokotno mizo Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine z naslovom »Vključevanje javnosti pri posegih v urbani prostor«, ki jo Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine pripravlja skupaj z Mrežo za prostor.
</strong><br />
<br />
Ocenjujemo, da bodo izkušeni sogovorniki in v demokratičnem prostoru vedno aktualna tema zelo zanimivi za novomeški in širši prostor, posebej za tiste, ki morajo vzpodbujati udeležbo različnih javnosti v procesih oblikovanja prostora in tudi tiste, ki bi se želeli vanje vključiti, torej: občinske uprave, občinske svetnike, člane krajevnih skupnosti, načrtovalce prostorskih rešitev, politične stranke in seveda za občane oziroma državljane.
<br />
<br />
<strong>ČAS IN KRAJ DOGODKA:
</strong><br />
Pravokotna miza bo potekala v pritličju Hostla Situla, Dilančeva ulica 1, Novo mesto, 19. februarja 2015, s pričetkom ob 18. uri.
<br />
<br />
<strong>SOGOVORNIKI:
</strong><br />
Svoje poglede in izkušnje pri vključevanju javnosti pri umeščanju objektov v prostor nam bodo predstavili:
<br />
- Senka VRBICA ŠIFKOVIČ, pravnica, ki se na PIC-u že vrsto let ukvarja s pravnimi vidiki vključevanja javnosti pri okoljski in prostorski problematiki. Predstavila nam bo pravni okvir, ki ga določa Arhuška konvencija. <a href="http://pic.si/poslanstvo-in-vizija/">http://pic.si/poslanstvo-in-vizija/</a>
<br />
- Jens BRANDT, arhitekt urbanist, zadnjih 15 let ukvarja z dinamiko mest in pri tem posveča veliko pozornost sodelovanju javnosti v razvoju mest. Predstavil nam bo svoj model vključevanja in primere regeneracije mestnih predelov, ki so bili posebej uspešni zaradi pravilnega vključevanja javnosti in tudi takšne, ki morda zaradi instrumentalizacije tega procesa niso uspešno zaživela. <a href="http://citybee.dk/">http://citybee.dk/</a>
<br />
- Alenka KORENJAK, arhitektka, aktivna v društvu Prostorož, ki se od leta 2004 ukvarja z urejanja degradiranih prostorov v urbanih središčih. Predstavila bo primera njihov pristop oz. izkušnje vključevanja javnosti v urejanje ljubljanskega parka Tabor in v urejanje javnega prostora soseske Savsko naselje. <a href="http://prostoroz.org/">http://prostoroz.org/</a>
<br />
- Milena ŠKRL MAREGA, deluje na področju soudeležbe javnosti že več kot desetletje. Doslej je bila pobudnica in/ali sodelavka pri številnih raziskovalnih projektih za podporo in razvoj participativne kulture. Izvedla je tudi več deset usposabljanj na temo vključevanja javnosti v Sloveniji in tujini. Aktivna je v mreži za vključevanje javnosti DIALOG. Ta povezuje organizacije in posameznike, ki delujejo na področju razvoja participativne kulture v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru. Predstavila bo dosedanji razvoj vključevanja javnosti v Sloveniji in glavne izzive, ki nas čakajo.
<br />
Pogovor bo povezovala Jelka HUDOKLIN, krajinska arhitektka iz Novega mesta.
<br />
<br />
<strong>ORIS TEME POGOVORA:
</strong><br />
S stališča urbanega razvoja Novega mesta je aktualno obdobje zagotovo velik izziv. Okolje nas sili oz. ponujajo priložnosti, obenem pa se tudi sami Novomeščani vse bolj zavedamo, da so spremembe nujne, če želimo imeti mesto. Pri priložnostih velja izpostaviti novo EU finančno perspektivo, ki tokrat vključuje tudi programe namenjene neposredno trajnostnemu razvoju mest. Med znake spodbujanja razvoja, ki so vzniknili med nami Novomeščani, pa zagotovo sodi predlog restavratorskega načrta starega mestnega jedra, ki je trenutno v javni obravnavi.
Odločeni smo in priložnosti so, da iz mesta naredimo boljše bivanjsko okolje v vseh ozirih. Vendar za koga boljše? Kaj naj bi bilo boljše? Kdo je javnost? Kdo najprej zasluži boljše? Kdo bo naredil boljše? Kako vse skupaj izvesti, da bo boljše? O vseh teh vprašanjih in še več jih je, ima vsak svoje odgovore. Tudi, če jih nima, to ne pomeni, da bo zadovoljen z rešitvami drugih.
Zato je nujno, da pri spremembah v prostoru v čim večji meri vključimo javnost. Ta element je za realizacijo razvoja mesta najmanj enako pomemben, kot so to dobre prostorske rešitve in razpoložljiva sredstva. V določeni meri je vključevanje javnosti predvideno v normativnem okviru, ki ureja posege v prostor. Vendar to je minimum, ki ne prinaša dodane vrednosti, če nosilci sprememb, k temu ne pristopajo z iskreno željo prispevati k razvoju prostora zaradi njegovih uporabnikov in ne le zaradi uresničevanja svojih, pa čeprav do konca domišljenih zamisli.
Nosilci tokratne pravokotne mize nam bodo predstavil svoje izkušnje z vključevanjem javnosti v projekte urbane prenove, predstavili nam bodo svoje pristope vključevanja javnosti, seznanili pa se bomo tudi z razširjenim razumevanjem normativnega okvirja, ki takšno vključevanje zapoveduje.
<br />
<br />
<strong>ORGANIZATOR:
</strong><br />
Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine in Zavod Zora – projekt Mreža za prostor
<br />
<br />
<strong>Prijazno vabljeni vi in vaši prijatelji!</strong>Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-54323462793767111572015-01-15T11:33:00.000+01:002015-01-15T11:33:33.461+01:00VIDEOPOSNETEK PRAVOKOTNE MIZE O KONSERVATORSKEM NAČRTUVabljeni k ogledu videoposnetka Pravokotne miza o konservatorskem načrtu za Glavni trg, Rozmanovo ulico in kandijsko križišče, ki jo je 3. decembra 2014 v Trdinovi dvorani Knjižnice Mirana Jarca Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine pripravilo v sodelovanju z Društvom Novo mesto. <br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/G78LqQhynV4?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
Konservatorski načrt je predstavil Tomaž Golob iz novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, dogodek pa je moderirala Jana Murgelj, prebivalka mestnega jedra in članica sveta KS Center.Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-46669318979926471312015-01-15T11:26:00.004+01:002015-01-15T11:34:59.153+01:00SPOMENIŠKI KOMPLEKS (NOB) NA VRATIH (ARHITEKTURNI VODNIK)
<strong>Spomeniški kompleks (NOB) Na vratih
(Arhitekturni vodnik 20. in 21. stoletja po Novem mestu)</strong><br />
<br />
<br />
<strong>letnica projekta/izvedbe:</strong> 1950-1951 / 1951-1955
<br />
<strong>naslov:</strong> križišče med Rozmanovo ulico in Prešernovim trgom, Trg Borisa Kidriča
<br />
<strong>avtor(ji):</strong> Marjan Mušič (1904-1984, arhitekt), Jakob Savinšek (1922-1961, kipar)
<br />
<strong>naročnik(i):</strong> Skupščina občine Novo mesto
<br />
<strong>status:</strong> 1992 – spomenik lokalnega pomena: javni spomenik, kip, loža
Odlok Ur.l. RS, št. 38/92-1927, 15/2014-480
<br />
<strong>nagrade:</strong> Plečnikova nagrada za dolgoletno raziskovanje arhitekturne dediščine, publicistično in pedagoško delo ter realizacije spomeniške arhitekture (1981)
Trdinova nagrada za urbanistično delo v Novem mestu (1955)
<br />
<strong>dostopnost:</strong> odprta javna površina
<br />
<strong>nekdanja imena:</strong> Gorenja ali Ljubljanska mestna vrata, Katarinin trg
<br />
<br />
<br />
Spomeniški kompleks Na vratih, ki ga Nace Šumi postavlja “v sam vrh slovenske arhitekture vseh časov”, se nahaja na območju nekdanjega utrjenega dostopa do mesta, na območju edinih kopenskih mestnih vrat preko srednjeveškega mestnega obzidja Novega mesta, od katerih pa se je do posega ohranil le ambient prostorskega grla.
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhBWi9_SWIV_jsrFep4hxTXnZEpc-k3SqC_vPOg1hxA7Dw24ohMR1z8vzWq8E_AADvkeW-F3hcwXfCAcA9GgxJGHKaUm8XfDUMktK6oOmgZ-m4KhuXb0ZM2wEZkEyrUVZObzVPtaqwsz8s/s1600/_MG_9944_BW+copy.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhBWi9_SWIV_jsrFep4hxTXnZEpc-k3SqC_vPOg1hxA7Dw24ohMR1z8vzWq8E_AADvkeW-F3hcwXfCAcA9GgxJGHKaUm8XfDUMktK6oOmgZ-m4KhuXb0ZM2wEZkEyrUVZObzVPtaqwsz8s/s1600/_MG_9944_BW+copy.jpg" height="356" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Risba: Marijan Mušič</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhsa_KsWaD_kuAiJ_TZCyYDYyU_LLyUzsCNOEBFtpghfqCQ2FkdIf4sq-o5Gr4nyriLoDB0JZqzz5AiJg5dP61riPtWQjHOwtFuXaFEYKLkx-cM18pIoRDDzYXOV9aM6cLQqeFM0mHX138/s1600/_MG_9946_BW+copy.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhsa_KsWaD_kuAiJ_TZCyYDYyU_LLyUzsCNOEBFtpghfqCQ2FkdIf4sq-o5Gr4nyriLoDB0JZqzz5AiJg5dP61riPtWQjHOwtFuXaFEYKLkx-cM18pIoRDDzYXOV9aM6cLQqeFM0mHX138/s1600/_MG_9946_BW+copy.jpg" height="296" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Risba: Marijan Mušič</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiWL_RO7bnLGwxfd89SCQ3qtLJ1Nv5ZPpHAB8-QSj-_G5EGpaDLVa2WS0A6waWihg7ijL7psUY_l9glR48TgEOdzsuPnR7bDyoTjHm19Ij7mi59AH3g5ICT7nMxabvUux3l9MXEcuMszXk/s1600/_MG_9955_BW+copy.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiWL_RO7bnLGwxfd89SCQ3qtLJ1Nv5ZPpHAB8-QSj-_G5EGpaDLVa2WS0A6waWihg7ijL7psUY_l9glR48TgEOdzsuPnR7bDyoTjHm19Ij7mi59AH3g5ICT7nMxabvUux3l9MXEcuMszXk/s1600/_MG_9955_BW+copy.jpg" height="400" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Risba: Marijan Mušič</td></tr>
</tbody></table>
<br />
Razvoj avtomobilizacije po II. svetovni vojni je narekoval razširitev in znižanje nivelete nekoč srednjeveške, takrat edine tranzitne ceste skozi staro mestno jedro, zato je mestni urad leta 1950 pripravil načrte regulacije z rušitvijo obcestnih objektov po liniji nove trase. Po izvedeni rušitvi vogala Stare kresije (Študijske knjižnice) so zaradi kompleksnotsni problema k sodelovanju povabili konzervatorja Marjana Mušiča, ki je izziv sprejel, kljub nestrinjanju s takšnimi posegi v stara historična jedra.
<br />
<br />
Naloga je zahtevala poznavanje historičnih prvin kot tudi ustvarjalne reštive: konzervatorja in arhitekta. Zato je avtor predlagal celostno rešitev območja s soslednjem razgibanih prostorskih ambientov: ureditev objekta Stare kresije s spominsko ploščadjo, spominsko ložo vojnih žrtev ter zelenim pomolom, ureditev nasproti stoječe Skabernetove hiše ter ureditev privzdignjenega trkotnega pomola nekdanjega Katarininega trga.
<br />
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhn1mTLZkTaR6exCWnPmPLVCnmNT1JWhTbXYRIhjtE_mMRt5LGvTmUMSsgOXYPhyphenhyphen8NXDlk3mrMOGz7y9GtpQkSmCSNoQchHdMunbUQLMluDQY5aaW9NF8HVuonnF-IwyeThy82lNj21T9k/s1600/_MG_9913+copy.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhn1mTLZkTaR6exCWnPmPLVCnmNT1JWhTbXYRIhjtE_mMRt5LGvTmUMSsgOXYPhyphenhyphen8NXDlk3mrMOGz7y9GtpQkSmCSNoQchHdMunbUQLMluDQY5aaW9NF8HVuonnF-IwyeThy82lNj21T9k/s1600/_MG_9913+copy.jpg" height="426" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Foto: Natalija Zanoški, 2014</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhEyGftf3o4TMW3WvxO9D4pGiw8X-3ahDMgc-ZSUTSnpisS9KcQUlyC7DmBqOQ-OXJsEePJgbW3V79qIbBI2AJC3yCgKKIYrnrejw5IfjmXSOOfQ14JM_5YKRMRZiXS4WtjbAt_vhQGLGM/s1600/_MG_9886+copy.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhEyGftf3o4TMW3WvxO9D4pGiw8X-3ahDMgc-ZSUTSnpisS9KcQUlyC7DmBqOQ-OXJsEePJgbW3V79qIbBI2AJC3yCgKKIYrnrejw5IfjmXSOOfQ14JM_5YKRMRZiXS4WtjbAt_vhQGLGM/s1600/_MG_9886+copy.jpg" height="426" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Foto: Natalija Zanoški, 2014</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhnpUzH1L9HwzxI53ZlhN9WwJ2sL6ykFBiqqJ0-hm5QxmmUoBWq7ih3nft3MjI08G3T9A3qZd9r8P6k8uXCdciR7-AXa3cKmrdn-BTaKBTad6DiLbIYqil3Gfk3hbwRVqPFMbRBYlLdBhs/s1600/_MG_9919+copy.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhnpUzH1L9HwzxI53ZlhN9WwJ2sL6ykFBiqqJ0-hm5QxmmUoBWq7ih3nft3MjI08G3T9A3qZd9r8P6k8uXCdciR7-AXa3cKmrdn-BTaKBTad6DiLbIYqil3Gfk3hbwRVqPFMbRBYlLdBhs/s1600/_MG_9919+copy.jpg" height="426" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Foto: Natalija Zanoški, 2014</td></tr>
</tbody></table>
<br />
Že odrezan vogal objekta Stare kresije (Okrožni urad, bivši Mestni špital) je rešil z odstranitvijo celotnega obuličnega krila, razliko v nivojih pa z zasnovo povzdignjene ploščadi. V fasado je tekom gradbenih del, čeprav je s tem kršil (svoja) konzervatorska načela, vključil glavni baročni portal iz porušenega gradu Ruperčvrh, kateremu je potem prilagodil zasnovo celote. Nekdanje arkadno dvorišče stavbe je spremenil v nadkrito stopniščno avlo, ki je bila mišljena kot razstavni prostor. Privzidgnjena spominska ploščad pred objektom vodi na vzhodni strani do spominske lože z rešenimi stebri z gradu Soteska, na zahodni strani pa skozi par stebrov, prav tako s Soteske, na ozelenjeni pomol. V stebrni lopi se nahaja plošča z imeni padlih borcev ter doprsna kipa ključnih figur odpora, Borisa Kidriča in Franca Rozmana – Staneta (kipar Jakob Savinšek). Ozelenjeni pomol se zaključuje s posebno poudarjenim vogalom z visokim kamnitim podnožjem in bronastim kipom Talca (kipar Jakob Savinšek), posvečen internirancem, ki označuje pozicijo severnega oz. levega obrambnega stolpa. Pomemben element pri oblikovanju celote sta strmi štirikapni strehi, ki objekta knjižnice in lope vizualno povezujeta in dopolnjujeta.
<br />
<br />
V stavbnem sklopu nasproti knjižnice, t.i. Skabernetovi hiši, je Mušič izluščil ostanke južnega obrambnega stolpa. Zaradi znižanja nivoja vhoda so iskali pozicije obstoječih vrat na čelni fasadi, prvotni portal s cestne strani pa je danes francosko okno.
<br />
<br />
Poudarek trikotnega privzdignjenega pomola na križišču med Glavnim trgom in Kapitljem je na konico postavljen bronasti kip Pesem svobodi, kiparja Jakoba Savinška, z zasaditvijo dreves v ozadju. Stranice pomola so podprte s “kiklopskimi” kamni, ploščad pa je deloma zazelenjena in deloma tlakovana.
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjJPv3lwcn-qoSRP0L9Ekd6CH1jZENo9sO6OmYTKzTfZPiCD-sJJjJwjb-plxtZE6hrC5c_BrxutZ9HzOO8gvvOiH4gTIKB3tcApBMsHNT_4vT0kDfKeCFgTULMGI6_Kax-PPHRY7UPo9g/s1600/_MG_9900+copy.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjJPv3lwcn-qoSRP0L9Ekd6CH1jZENo9sO6OmYTKzTfZPiCD-sJJjJwjb-plxtZE6hrC5c_BrxutZ9HzOO8gvvOiH4gTIKB3tcApBMsHNT_4vT0kDfKeCFgTULMGI6_Kax-PPHRY7UPo9g/s1600/_MG_9900+copy.jpg" height="640" width="426" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Foto: Natalija Zanoški, 2014</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj2ySHP7VoZlr2qH_QQk2ci9ba3PXcFcrmfkJEJToKfkhykmfIl7zTh0WyGsSQ5sZUlYU6BX2oBmOSaloZpSCkIviUrTkoo_uNb1zbvKdJDMJyhxCt45uqRFonc4OW-hyD5Ghz5ug546HM/s1600/_MG_9935+copy.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj2ySHP7VoZlr2qH_QQk2ci9ba3PXcFcrmfkJEJToKfkhykmfIl7zTh0WyGsSQ5sZUlYU6BX2oBmOSaloZpSCkIviUrTkoo_uNb1zbvKdJDMJyhxCt45uqRFonc4OW-hyD5Ghz5ug546HM/s1600/_MG_9935+copy.jpg" height="426" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Foto: Natalija Zanoški, 2014</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
Ob preureditvenih delih so naleteli na arhitekturno dediščino, ki jo je Marjan Mušič skrbno dokumentiral, iz nje pa razbral in izrisal rekonstrukcijo poteka srednjeveškega obzidja in oblike fortifikacijske arhitekture Novega mesta ob koncu 16. stoletja.
<br />
<br />
Večina piscev o slovenski arhitekturi, se danes strinja, da »obnovitvena in ureditvena dela Na vratih gotovo sodijo med njegove (op. Marjan Mušič) najuspešnejše spomeniške poteze«, vendar takratna konzervatorska stroka takšnih rešitev ni poznala ter jih je celo obsojala!
<br />
<br />
Objekt Stare kresije oz. Študijske knjižnice Mirana Jarca je med letoma 1996 in 2001 na severni strani dobil nov prizidek, ki je delo arhitektovega sina, Marka Mušiča. V Skabernetovi hiši se od leta 1958 nahaja tovarna zdravil Krka. Trkotna ploščad kot spominski prostor nima dodeljenega programa in mogoče tudi zato ni dobro vzdrževana. Življenje bi jih lako dahnila razširitev okoliških dejavnosti (bar, knjižnica, trgovine, ...) z dodano odstranljivo urbano opremo (zaslomba s strani Prešernovega trga, osvetlitev, klopi ipd.).
<br />
<br />
<br />
<strong><em>Viri in literatura; nadaljnje branje:
</em></strong><br />
<em>• Opis enote nepremične kulturne dediščine© register nepremične kulturne dediščine na http://rkd.situla.org/, evidenčna številka enote: 8722
</em><br />
<em>• Mušič, Marjan: Preureditve v Novem mestu glede na regeneracijo historičnih mestnih jeder; v Mušič, Marko (ed)(2002): Marjan Mušič, Arhitektura za vse čase, Novo mesto in Dolenjska, Marko Mušič in Atelje Marko Mušič, Ljubljana, p.24-25, prej iz: Mušič, Marjan (1963): Arhitektura in čas, Založba obzorja Maribor
</em><br />
<em>• Mušič, Marko: Marjan Mušič, Arhitektura za vse čase, Novo mesto in Dolenjska, predstavitev monografije; v Marko Mušič (ed): Zbornik Marjana Mušiča, Ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti akademika Marjana Mušiča, Slovenska akademija znanosti in umetnosti
</em><br />
<em></em><br />
<em></em><br />
<em>
Članek v slopu projekta izdaje strokovne publikacije Arhitekturni vodnik 20. in 21. stoletja po Novem mestu (Dolenjski in Beli krajini), ki ga podpira Mestna občina Novo mesto.
</em><br />
<em></em><br />
<em></em><br />
<em>
Avtorica članka: Natalija Zanoški, arhitektka
DAD, Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine</em>
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-52121785137285080192014-11-27T09:38:00.001+01:002014-11-27T09:38:18.684+01:00VABILO: ARHITEKTURNA SVETOVALNICA DAD: NOVEMBER 2014<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEisFhkCmL-jc_OrCMBpqjKTzSH9vRUrqzUyJTmW2U2JSE-ZOo561ekRP5McV642NCu4WpC1HtaVzkBKeg0t6C3g4q1u381y4FchgFmphu7lYh0fJFQT2tY_GsZiVYHVWSeE-6pi89Z-Vws/s1600/SVETOVALNICA.png" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEisFhkCmL-jc_OrCMBpqjKTzSH9vRUrqzUyJTmW2U2JSE-ZOo561ekRP5McV642NCu4WpC1HtaVzkBKeg0t6C3g4q1u381y4FchgFmphu7lYh0fJFQT2tY_GsZiVYHVWSeE-6pi89Z-Vws/s1600/SVETOVALNICA.png" height="640" width="452" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">(za večjo sliko klikni nanjo)</td></tr>
</tbody></table>
<br />Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-61082129924861436312014-11-27T09:35:00.002+01:002014-11-27T09:35:59.768+01:00VABILO: PRAVOKOTNA MIZA: KONSERVATORSKI NAČRT ZA GLAVNI TRG, ROZMANOVO ULICO IN KANDIJSKO KRIŽIŠČE<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjS6klHP0pl2pgPL38GeLXror2b1Nz50HGTlrsEg4z9dnuoUPou6DNErUR7juiD5braKctBnDDwOWY8CIC5ayIZDUEc3YA-c7ttukrcXg9aL5d2mJsvN7ulRAzfhl-PohcBLsbVjFebkIY/s1600/DAD+vabilo+Glavni+trg.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjS6klHP0pl2pgPL38GeLXror2b1Nz50HGTlrsEg4z9dnuoUPou6DNErUR7juiD5braKctBnDDwOWY8CIC5ayIZDUEc3YA-c7ttukrcXg9aL5d2mJsvN7ulRAzfhl-PohcBLsbVjFebkIY/s1600/DAD+vabilo+Glavni+trg.jpg" height="640" width="440" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">(za večjo sliko klikni nanjo)</td></tr>
</tbody></table>
<br />Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-5029310209190985582014-10-21T08:08:00.001+02:002014-10-21T08:08:49.242+02:00KOLESARSKE POVEZAVE - 21-30<a href="http://www.ljubljana.si/file/1511615/kolesarski_letopis_2014_optimized.pdf">novo mesto koles 030 - LJUBLJANSKI KOLESARSKI LETOPIS 2014</a><br />
Kakšen pa bi bil novomeški, trebanjski, metliški, brežiški?
<br />
<br />
<a href="http://edition.cnn.com/2014/08/17/travel/best-cycling-cities/">novo mesto koles 029 - NAJBOLJŠI NA SVETU</a><br />
Undaunted, the city established about 50 miles of cycle lanes within a year (there's now about 80 miles) and commissioned a municipal bike rental plan called Sevici.<span class="text_exposed_hide">...</span><span class="text_exposed_show"></span><br />
The result?
Within about six years, journeys made by bike shot from less than 0.5% to about 7%, and city transportation chiefs from around the world suddenly had the perfect excuse to arrange week-long fact-finding trips in the sun.
<br />
<br />
<a href="http://www.polet.si/dosjeji-x/celada-da-ali-ne">novo mesto koles 028 - ČELADO NA GLAVO</a><br />
... če se odločate za nakup čelade, bodite pozorni na naslednje: na notranji strani mora biti oblazinjena, prilegati se mora tako, da se ne more premakniti več kot za dva centimetra v vse smeri. Trakovi za zapenjanje morajo biti nastavljeni tako, da ne more pasti z glave. Na glavi mora ležati tako, da je njen rob dva centimetra nad obrvmi. Trakovi okoli ušes morajo imeti V-obliko, pas pod brado mora prav tako biti dobro zapet, enako je z zapenjanjem na zadnjem delu čelade. Počene ali poškodovane čelade ne uporabljajte, ampak jo nadomestite z novo.
<br />
<br />
<a href="http://www.londoncyclist.co.uk/30-gift-ideas-for-cyclists/">novo mesto koles 027 - NEKAJ KOLESARSKIH DARIL</a><br />
Ko praznuje nekdo, ki je, bi bil, bo bil, bi moral biti, je bil kolesar, mu lahko date kaj v dar. 9 drobnih idej je tu. Obstaja še mnogo drugih.
Tudi:<br />
<a href="http://www.bicycling.com/bikes-gear/bikes-and-gear-features/great-bicycle-gift-ideas?slide=1">http://www.bicycling.com/bikes-gear/bikes-and-gear-features/great-bicycle-gift-ideas?slide=1</a>
<br />
<a href="http://www.active.com/cycling/articles/20-holiday-gift-ideas-for-cyclists">http://www.active.com/cycling/articles/20-holiday-gift-ideas-for-cyclists</a>
<br />
<a href="http://www.telegraph.co.uk/topics/christmas/christmas-gift-ideas/10460588/Christmas-2013-Best-gifts-for-cyclists.html">http://www.telegraph.co.uk/topics/christmas/christmas-gift-ideas/10460588/Christmas-2013-Best-gifts-for-cyclists.html</a>
<br />
<br />
<a href="http://www.bbc.com/future/story/20140204-can-a-city-really-go-car-free">novo mesto koles 026 - HAMBURG V 20 LETIH BREZ AVTOMOBILOV</a><br />
Če lahko Hamburg v dvajsetih letih, koliko jih rabi Novo mesto? In kakšna je to priložnost?
<br />
<br />
<a href="http://www.businessinsider.com/why-people-pay-34-for-soulcycle-2014-9%20https://www.soul-cycle.com/">novo mesto koles 025 - LE TELOVADBA</a><br />
So pa tudi taki, ki kolesarijo zgolj za telovadbo. In to kar znotraj. Na sobnem kolesu. Pravzaprav škoda - ko pa se s kolesom, takim "tapravim", seveda, lahko ubije več muh na en mah.
<br />
<br />
<a href="http://www.youtube.com/watch?v=MgvBmEmtF-I">novo mesto koles 024 - KOLESARSKI KLUB POJE</a><br />
Dobro jutro!
<br />
<br />
<a href="http://www.delavske-studije.si/kolesarski-arhitekturni-krog-slovenska-stanovanjska-gradnja-v-casu-socializma/">novo mesto koles 023 - KOLO IN SPOZNAVANJE MESTA</a><br />
Kolo je odličen pripomoček za potovanje znotraj mesta. Pa tudi za spoznavanje mesta, njegovih lepot in tegob. Primer je iz Ljubljane.
Tudi:<br />
<a href="http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/72235/detail.html">http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/72235/detail.html</a>
<br />
http://kolesarji.org/arhitekturni-kolesarski-krog/
<br />
<br />
<a href="https://promet.kolesar.info/sim/">novo mesto koles 022 - PREVERITE SVOJE KOLESARSKO ZNANJE</a><br />
Kratek test kolesarskih "veščin"<br />
<br />
<a href="http://www.eu-skladi.si/ostalo/brosure/brosura-kolesarske-poti.pdf">novo mesto koles 021 - EU PLAČUJE</a><br />
Kaj nenovomeškega in hkrati kolesarskega v Sloveniji pomaga graditi Evropa?
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-86668728865420281742014-10-20T09:47:00.001+02:002014-10-20T10:00:58.318+02:00KAJ JE OBLJUBIL GREGOR MACEDONI, SEDAJ ŽE ŽUPAN?Novo mesto je včeraj, 19. oktobra 2014, dobilo novega župana. Do leta 2018 bo županoval Gregor Macedoni. Novemu županu čestitamo in mu želimo veliko uspeha.<br />
<br />
Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine je pred prvim krogom letošnjih lokalnih volitev na županske kandidate naslovilo 10 vprašanj. Vsi so se odzvali, med njimi tudi Gregor Macedoni. Glede na to, da je izvoljen, je smiselno, da njegove odgovore posebej izpostavimo in jih seveda v naslednjih 4 letih tudi večkrat pogledamo in vzporedimo s tem, kar se bo dogajalo.<br />
<strong></strong><br />
<strong></strong><br />
<strong><span style="font-size: large;"><a href="http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/09/zupanski-kandidati-2014-odgovarjajo.html">NAJBOLJŠE MINULIH 4 LET</a></span></strong><br />
<strong>Katerih je po vašem mnenju najuspešnejših 5 uresničenih projektov zadnjih 4 let na področju prostora v občini in zakaj?
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni:</strong> <br />
1. Ureditev Kandijskega križišča in postavitev spomenika Leonu Štuklju,
<br />
2. APT prenova,
<br />
3. Ureditev Šanc,
<br />
4. Prenova Evangeličanske cerkve,
<br />
5. Posamezne cestne ureditve in prostor ob čistilni napravi s čolnarno ob Kandijski oz. ob reki Krki.<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;"><a href="http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/09/zupanski-kandidati-2014-odgovarjajo_26.html">KLJUČNI IZZIVI DO LETA 2018</a></span></strong><br />
<strong>Katerih je po vašem mnenju ključnih 5 izzivov/projektov v zvezi z urejanjem prostora za naslednja 4 leta? Kako se jih boste lotili?
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni:</strong>
<br />
1. Novi trg 6 - Aktivno (po)iskati ustreznega investitorja, ki bo poleg svojega interesa pripravljen nekaj vložiti tudi za javno dobro (del površin za javni rabo), Izpeljati natečaj, v širokem sodelovanju s stroko in javnostjo pripraviti programsko nalogo za to območje.
<br />
2. Izgradnja tržnice - glede na to da je projekt že pripravljen v precejšnji meri.
<br />
3. V povezavi s prenovo tržnice pripraviti koncept preureditve Glavnega trga in ga kot dolgoročno strategijo prioritetno obravnavati pri vseh ureditvah znotraj mestnega jedra.
<br />
4. Uskladiti vse že izdelane ali po potrebi na novo zastavljene prometne ureditve v ožjem in širšem mestnem jedru. Končna, ob širokem sodelovanju stroke in javnosti, izbrana verzija bo postala prioritetni in dolgoročno zavezujoč dokument pri vseh posegih v prometni režim oz. v prometne površine.
<br />
5. Ureditev peš in kolesarskih poti v mestu ter kot povezavo primestnih naselij z mestom s posebnim poudarkom na obrežjih Krke in novih prehodih preko Krke. <br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;"><a href="http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/09/zupanski-kandidati-2014-odgovarjajo_4.html">SODELOVANJE JAVNOSTI</a></span></strong><br />
<strong>a) Kako boste vzpodbudili/zagotovili večje sodelovanje splošne in posebej strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov in drugih prostorskih odločitvah oziroma kako boste dvignili kvaliteto poseganja v prostor?
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni:</strong> Poskusil bom institucionalizirati mestnega arhitekta ali vzpostaviti urbanistični svet z ustrezno odločevalsko močjo. Vsak interes na področju javnega prostora bo preverjen in usmerjan s strani tovrstnega organa. Pri pripravi natečajev ali pomembnejših posegov v javni prostor bo pozvana širša strokovna javnost, da pristopi s svojim razmišljanjem, argumenti, rešitvami... <br />
<br />
<strong>b) Ali nameravati v svojem kabinetu ali kako drugače angažirati strokovnjake z visokimi kompetencami na področju urejanja prostora in arhitekture? </strong><br />
<strong>Gregor Macedoni:</strong> glej a) <br />
<br />
<strong>c) Kako boste usmerjali sestavo odborov občinskega sveta, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, da bo njihovo delovanje čim bolj koristno? </strong><br />
<strong>Gregor Macedoni:</strong> Ob upoštevanju demokratičnih principov bom skušal apelirati na predstavnike svetniških skupin, da predlagajo čim boljše kandidate. Župan namreč ne vodi in ne sodeluje v postopku oblikovanja odborov občinskega sveta.<br />
<br />
<strong>d) Ali in kako boste v naslednjih 4 letih sodelovali z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine?</strong>
<br />
<strong>Gregor Macedoni: </strong>Društvo bi lahko postalo "mestni arhitekt" ali pa bi del njihovega članstva postal del urbanističnega sveta. Društvo prav gotovo združuje strokovnjake s področja Dolenjske za vprašanja javnega prostora. Sodelovanje MO NM z DAD je v interesu MO NM. <br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;"><a href="http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/09/zupanski-kandidati-2014-odgovarjajo_27.html">KOLESARJI, PEŠCI</a></span></strong><br />
<strong>Ali nameravate narediti občino prijaznejšo za dnevne kolesarje in pešce? S kakšnimi ukrepi se boste lotili svojih ciljev na tem področju?
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni:</strong>
Gre za prometno preureditev omenjeno v točki 2. - (4. in 5.). (glej: Ključni izzivi do leta 2018 - op. DAD) Peš cone je potrebno zagotoviti v mestnem jedru (Glavni trg) v navezavi s Kandijo (Grm in proti Portovalu) na eni in Novim trgom na drugi strani, kjer se to območje nadaljuje proti obrežju Krke na Loki. Vsa nabrežja postopno urediti v peš oz. kolesarsko območje. Dograditi še več kolesarskih stez, sploh na območjih, ki imajo kolesu prijaznejšo konfiguracijo ter je to prostorsko lažje.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;"><a href="http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/09/zupanski-kandidati-2014-odgovarjajo-650.html">650 LET NOVEGA MESTA</a></span></strong><br />
<strong>S katerimi projekti na področju urejanja prostora boste označili 650-letnico mesta?
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni:</strong>
Preureditev Glavnega trga v deloma peš cono in prenova tlakovanja skupaj s prenovo tržnice bi bila izjemna poteza za tak dogodek. Realno pa to ni možno izvesti v tako kratkem času. Že vzpostavitev drugačnega prometnega režima bi bilo nekaj. Morda je izvedljiva tudi prenova dela tlakov Glavnega trga ali vsaj dosežen konsenz glede tega. Lahko bi tudi obeležili 650-letnico z zaporami Glavnega trga čez vikende in bi se na tem prostoru odvijali različni dogodki, kulturne in urbane vsebine ter program, da se pokaže, kaj je v mestu možno... Pripraviti zbornik vseh strategij in vizij zadnjih 20 let na področju prostorskega urejanja ter skozi pregledno razstavo poiskati kvalitetne ideje ter tako oblikovati dolgoročno strategijo razvoja občine na področju prostora in vzpostaviti prioritetno listo konkretnih ukrepov.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;"><a href="http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/09/zupanski-kandidati-2014-odgovarjajo_28.html">NALOŽBENIKI</a></span></strong><br />
<strong>S katerimi ukrepi boste privabili nove naložbenike v občino? Kakšnih naložbenikov si posebej želite v občini?
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni:</strong>
Odgovor je v dobri infrastukturi, privlačnem okolju (tako v arhitekturnem kot kulturnem in programskem smislu) za mlade aktivne prebivalce, s čimer se oblikuje nova urbana kultura v mestu ... ki je lahko zanimiva delovna sila za nove inovativne gospodarske panoge. Naložbeniki pa morajo dobiti lokacije in območja za razvoj svojih idej in investicijskih projektov. Zadeve je treba skladno s sprejetim OPN prilagoditi novim potrebam in gospodarski realnosti.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;"><a href="http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/09/zupanski-kandidati-2014-odgovarjajo_66.html">MESTNO JEDRO IN JAVNI PROSTOR</a></span></strong><br />
<strong>a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni: </strong>Da. Ukrepi: urediti mestno jedro v smislu talnih površin in infrastrukture (vključno s smetmi in mirujočim prometom); spodbujanje vsebine (dogodki); sofinanciranje obnov fasad; spodbujanje prihoda novih vsebin (univerza, javne službe, ministrstvo za gospodarstvo, vrtci, sole, "razpršeni hotel") – v celoti spodbujati razvoj urbane kulture v mestu.
<br />
<strong>b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni: </strong>V prvi fazi je za prej navedene smernice in vzpostavitev urbanega mestnega jedra potrebna delna zapora trga časovno (vikendi) in/ali prostorsko (zgornji del), kasneje – ob drugih celovitih ukrepih še nadaljnji koraki v smislu zmanjševanja parkirnih površin na Glavnem trgu in motornega prometa čez Glavni trg.
<br />
<strong>c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni: </strong>Zaenkrat javne površine sploh ne ustvarjajo primerne podobe mesta. Nekaj malega se sicer dela in je bilo narejeno vendar ni celostne podobe niti strategije. Vse poteka stihijsko ali ad hoc. Avto še vedno kraljuje v mestu. Prometne in cestne ureditve po obsegu in vložkih daleč presegajo peš in/ali kolesarske ureditve mestnega jedra.
Za izboljšanje razmer bomo zagotovili sredstva iz različnih virov za postopno prenovo tlakovanja (skupaj s prenovo infrastrukture) ter za prenovo fasad stavb v mestnem jedru (morda s projektom energetske prenove) ...
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;"><a href="http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/10/zupanski-kandidati-2014-odgovarjajo.html">DOLGOLETNE ZAGATE:</a></span></strong><br />
Kako se boste lotili reševanja naslednjih perečih in že dolgoletnih novomeških prostorskih problemov? <br />
<br />
<strong>a) Novi trg 6:
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni: </strong>Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati...
<br />
<br />
<strong>b) avtobusna postaja:
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni: </strong>Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati. Na mestu gradbene jame obvezno dokončati projekt in obenem obnoviti celotno postajo.
<br />
<br />
<strong>c) območje Kandije in Vindišar:
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni: </strong>Območje obravnavati kot zaključeno celoto direktno vezano na stari most in Glavni trg. Postane naj glavna območje urbanega dogajanja. Možnosti je se več: ponovno vzpostaviti hotelsko ponudbo z izjemnim vrtom za javne dogodke, konceptno zastaviti t.i. "Mestno plažo", ki se od Hotela Kandija potegne mimo nove čolnarne do Julijinega sprehajališča in naprej do kopališča ob Krki (Portoval).
<br />
<br />
<strong>d) športna dvorana Portoval:
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni: </strong>Projekt je v sedaj projektirani varianti neuresničljiv. Potrebno ga je redefinirati in okviru opredelitve prioritet športne infrastrukture primerno obravnavati. <br />
<br />
<strong>e) velodrom Češča vas:
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni: </strong>Podbreznik in Češča vas imata potencial, vendar ju je treba primerno celovito obravnavati. Pokritje Velodroma je (pre)velik zalogaj samo za novomeško občino in ga je potrebno postaviti v nacionalni vidik (kot državni kolesarski in atletski center).
<br />
<br />
<strong>f) zidanice: </strong><br />
<strong>Gregor Macedoni: </strong>Prepričan sem, da je večina zidanic zgolj počitniških objektov, ki niso niti arhitekturno niti funkcionalno več objekti posebne vinogradniške dediščine in kot take lokalne posebnosti. Tiste redke, ki so še v funkciji gospodarskih objektov za potrebe vinogradnikov in kletarjev se po ogledu na terenu prekategorizira v kmetijske objekte ostale v stanovanjske ali počitniške objekte. Vse objekte se oblikovno uskladi s prostorskimi akti, ki veljajo za območja ker stojijo. Tako bi se dolgoročno oblikovala kvalitetna krajinsko arhitekturna podoba dolenjskih vinskih goric. <br />
<br />
<strong>g) romska naselja:
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni: </strong>Deloma podobno kot pri zidanicah. Najprej podrobneje identificirati in razdelati območja z romskimi naselji. Temu mora slediti ureditev lastniških razmerij v teh naseljih, nato se z ureditvijo infrastrukture zagotovi prebivalcem bivalni nivo ter hkrati zagotovi da smo v smislu koriščenja infrastrukture vsi enaki pred zakonom.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;"><a href="http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/10/zupanski-kandidati-2014-odgovarjajo_1.html">STANOVANJA:</a></span></strong><br />
<strong>a) Kakšno vaše stališče do najemnih stanovanj z neprofitno najemnino - ali bi morali v mestu spodbujati tovrstne dolgoročne nastanitve ali boste prepuščali reševanje stanovanjskih vprašanj samograditeljem? </strong><br />
<strong>Gregor Macedoni: </strong>Vprašanje že samo poda odgovor. Vsako proaktivno in celostno reševanje je najboljše. Prav gotovo je potrebno najti rešitve, ki bodo v mestnem jedru zadržale tako stalne prebivalce kot privabile začasne najemnike. <br />
<br />
<strong>b) Ste pripravljeni spodbujati delovanje stanovanjskih kooperativ, ki zagotavljajo neprofitna najemna stanovanja? (Npr. ustanoviti jamstveni fond za hipotekarne kredite stanovanjskim kooperativam; v središču mesta odkupovati zazidalna zemljišča ali stare stavbe, ki bi jih pod ugodnimi pogoji dali kooperativam, da tam zgradijo najemna stanovanja; opravičiti plačilo komunalnega prispevka neprofitnim stanovanjem?)
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni:</strong> Pobuda je zanimiva in prav gotovo bi to lahko bil eden od ukrepov v smislu celovitega oživljanja, ki mora zajemati tako stalne stanovalce kot začasne najemnike, ob ustreznih poslovnih vsebinah ter dogodkih. <br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;"><a href="http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/09/zupanski-kandidati-2014-odgovarjajo_29.html">OSEBNOSTNE PREDNOSTI:</a></span></strong><br />
<strong>Kaj so po vašem mnenju vaše osrednje primerjalne prednosti pri reševanju prostorskih zagat občine v naslednjih štirih letih?
</strong><br />
<strong>Gregor Macedoni:</strong>
Dosedanje izkušnje, ko sem pri projektih, ki sem jih soustvarjal vedno dajal poudarek na vključevanju kompetentnih strokovnjakov s področja arhitekture in oblikovanja (Knjigarna Goga, Hostel Situla, …). Hkrati poznam izvedbeno plat investicijskih projektov iz svojih izkušenj v gospodarstvu, kar je pomembno za učinkovit in celovit pristop pri urejanju prostora (potrebno se bo v naslednjih letih premakniti od kupčkov papirja). <br />
<br />
<br />
<strong>Glejte tudi: </strong><br />
<a href="https://www.youtube.com/watch?v=5oPDRRMjoic" target="_blank"><span style="color: #0066cc;">https://www.youtube.com/watch?</span><span style="color: #0066cc;"><wbr></wbr>v=5oPDRRMjoic</span></a>
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-81387329685963519962014-10-16T08:19:00.003+02:002014-10-16T08:20:24.483+02:00JANE'S WALK OB TEŽKI VODI - VABILO<div>
<strong>Nedelja, 19. oktobra, ne bo samo volilna, ampak bo tudi pohodniška, raziskovalna, opazovalna, kritiška. Po tem ali pred tem, ko bomo v volilne skrinjice vrgli listek za ljubšo/ljubšega med preostalima, gremo na sprehod ob Težki vodi.</strong></div>
<div>
</div>
<div>
<strong>KDAJ? DO KDAJ?</strong><br />
Srečali se bomo ob 15:00 uri, v nedeljo, 19. oktobra 2014. (Urbani sprehod smo s sprva načrtovane sobote morali prestaviti na nedeljo.)<br />
Predvidoma bomo sprehod zaključili do 18:00 ure.</div>
<div>
<a href="http://ipop.si/urbani-sprehodi-janes-walk/" target="_blank">http://ipop.si/urbani-<wbr></wbr>sprehodi-janes-walk/</a></div>
<div>
</div>
<div>
<strong>KJE?</strong><br />
Sprehod bomo začeli na parkirišču ob izlivu Težke vode v reko Krko, pod pljučno bolnico. In se torej že na izhodišču srečali s prvim izzivom - ustreznostjo ureditve prostora na stiku potoka in reke.</div>
<div>
</div>
<div>
<strong>KAM?</strong><br />
Hodili bomo ob Težki vodi, od njenega izliva v reko Krko pa do Gotne vasi. To je dobre 3 kilometre. Nato se bomo predvidoma ob Belokranjski cesti mimo Revoza in Kandijski cesti mimo TPV vrnili na izhodišče. Če bo taka želja, pa gremo lahko po isti poti nazaj.</div>
<div>
<a href="http://www.rdnovomesto.si/ribolov/revirji/tezka-voda/" target="_blank">http://www.rdnovomesto.si/<wbr></wbr>ribolov/revirji/tezka-voda/</a></div>
<div>
</div>
<div>
<strong>ZAKAJ?</strong><br />
Ob Težki vodi je že desetletja želena ureditev poti, že točno desetletje pa je za to sprejet tudi načrt (Ureditevni načrt za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta), ki je podlaga za izvedbo - najprej za ureditev lastniških razmerij, zatem seveda za izgradnjo.</div>
<div>
<a href="http://prostor.novomesto.si/si/obcinski-prostorski-akti/akti/?id=8169" target="_blank">http://prostor.novomesto.si/<wbr></wbr>si/obcinski-prostorski-akti/<wbr></wbr>akti/?id=8169</a></div>
<div>
<a href="http://prostor.novomesto.si/si/obcinski-prostorski-akti/akti/?id=7849" target="_blank">http://prostor.novomesto.si/<wbr></wbr>si/obcinski-prostorski-akti/<wbr></wbr>akti/?id=7849</a></div>
<div>
<br />
Ker gre za zelo atraktiven obvodni, zeleni mestni prostor, ki je tudi funkcionalno lahko zanimiv za Novo mesto in ker tu pot s spremljevalnimi ureditvami, kot so denimo počivališča pa morda igrišča pa mostički pa morda kdaj plaža ali kopališče pa pozimi proga za tek na smučeh in podobno, še vedno ni izvedena, želimo na projekt spomniti in si ga družno tudi ogledati.<br />
Ogledali si bomo prostor, opomnili na lastniške probleme, tudi na uzurpacije, morda zagledali kako neprimerno ureditev, spomnili, da je to tudi življenski prostor flore in favne, da včasih poplavlja, da so ob njem stanovanja in delovna mesta, da so bili včasih tu mnogi mlini in žage, da je primeren za rekreacijo in tako dalje.</div>
<div>
<a href="http://www.park.si/2009/04/pespoti-v-novem-mestu-%c2%bbumor%c2%ab-na-ulici-pescev/" target="_blank">http://www.park.si/2009/04/<wbr></wbr>pespoti-v-novem-mestu-%c2%<wbr></wbr>bbumor%c2%ab-na-ulici-pescev/</a></div>
<div>
<a href="http://www.park.si/2009/04/bridki-konec-novomeskih-pespoti/" target="_blank">http://www.park.si/2009/04/<wbr></wbr>bridki-konec-novomeskih-<wbr></wbr>pespoti/</a></div>
<div>
<a href="http://www.park.si/2007/12/pespoti-v-novem-mestu-blisc-in-beda/" target="_blank">http://www.park.si/2007/12/<wbr></wbr>pespoti-v-novem-mestu-blisc-<wbr></wbr>in-beda/</a></div>
<div>
<br />
Pa seveda, da spomnimo na Jane Jacobs, o kateri lahko kaj preberete na internetu.</div>
<div>
<a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Jacobs" target="_blank">http://en.wikipedia.org/wiki/<wbr></wbr>Jane_Jacobs</a></div>
<div>
</div>
<div>
<strong>KDO?</strong><br />
Na sprehod vabimo vse meščane oziroma kogar koli zainteresiranega. Seveda tudi oba preostala županska kandidata.</div>
<div>
<a href="http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/09/zupanski-kandidati-2014-odgovarjajo_27.html" target="_blank">http://arhitekturizem.<wbr></wbr>blogspot.com/2014/09/zupanski-<wbr></wbr>kandidati-2014-odgovarjajo_27.<wbr></wbr>html</a></div>
<div>
<br />
Sprehod bo vodila Jelka Hudoklin, prekaljena krajinska arhitektka, odlična poznavalka mesta, posebej njegovega odprtega, zelenega prostora. <br />
Pridružili se nam bodo s svojimi pogledi in morda napovedmi in opozorili in predlogi tudi: <br />
-strokovnjaki iz novomeške občine;<br />
-strokovnjaki z Zavoda RS za varstvo narave in tudi ARSO;<br />
-kolegi iz Društva Novo mesto;<br />
-in pa seveda naši strokovni kolegi arhitekti in arhitektke, od katerih je že marsikdo o tem prostoru razmišljal in celo kaj narisal.<br />
Torej ne more biti nezanimivo.</div>
<div>
</div>
<div>
<strong>OPREMA?</strong><br />
Predlagamo vam primerno obutev za hojo po obvodnem prostoru - trava, pesek, asfalt. Jesenskemu času in nedeljskemu vremenu primerna oblačila.</div>
<div>
<a href="http://pza.si/Clanek/Jesenski-sprehod.aspx" target="_blank">http://pza.si/Clanek/Jesenski-<wbr></wbr>sprehod.aspx</a></div>
<div>
</div>
<div>
<strong>ODPADE?</strong><br />
Ja, če bo slabo vreme, kar pomeni, če bo deževalo. A zaenkrat vremenska napoved za prihodnjo nedeljo lepo kaže.</div>
<div>
<a href="http://www.vreme.us/vreme-15-dni-novo-mesto.html" target="_blank">http://www.vreme.us/vreme-15-<wbr></wbr>dni-novo-mesto.html</a></div>
<div>
</div>
<div>
<strong>OSTALO</strong><br />
Pohod in obiskan prostor bomo dokumentirali in objavili poročilo na facebook in blogu. Obvestili bomo tudi medije. </div>
<div>
</div>
<div>
</div>
<div>
Če ste lahko posebej prijazni, prosimo, delite to vabilo naprej. Hvala.</div>
<div>
</div>
<div>
</div>
<div>
<div>
Se vidimo.</div>
<div>
</div>
<div>
</div>
</div>
<div>
</div>
<div>
Tomaž Levičar, predsednik društva</div>
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-87095038741899900002014-10-06T10:16:00.001+02:002014-10-06T10:22:00.153+02:00KOLESARSKE POVEZAVE - 11-20<a href="http://www.ecf.com/wp-content/uploads/AGM-EU-Funding-Workshop-Paper.pdf">novo mesto koles 020 - ŠE VEČ EVROPSKEGA DENARJA</a><br />
Kako dobiti še več oziroma vsaj kaj evropskega denarja za kolesarjenje?<br />
<br />
<a href="https://www.youtube.com/watch?v=_UVsQJutoCM">novo mesto koles 019 - LJUBLJANSKA OBVODNA KOLESARSKA POT</a><br />
Številne nove obvodne ureditve (pot, mostovi, počivališča, trgi), ki so nastale ali bile prenovljene v preteklih letih ob Ljubljanici, je povezala ta teden odprta tematska kolesarska pot v Ljubljani - Obvodna kolesarska pot<br />
<br />
<a href="http://www.seattlemet.com/articles/this-is-what-happens-to-your-bike-after-its-stolen-october-2014">novo mesto koles 018 - UKRADU SEM BICIKL</a><br />
Kaj se mu lahko zgodi, če ga ukradejo?<br />
<br />
<a href="http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/09/zupanski-kandidati-2014-odgovarjajo_27.html">novo mesto koles 017 - NOVOMEŠKI ŽUPANSKI KANDIDATI O KOLESARJENJU 2.</a><br />
Kandidati so odgovorili na vprašanje Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine o bodočih razmerah za kolesarjenje<br />
<br />
<a href="https://www.youtube.com/watch?v=5oPDRRMjoic#t=1h49m21s">novo mesto koles 016 - NOVOMEŠKI ŽUPANSKI KANDIDATI O KOLESARJENJU 1.</a><br />
O kolesarjenju tudi na Pravokotni mizi našega društva.<br />
<br />
<a href="http://www.delo.si/novice/lokalne-volitve-2014/zupanski-kandidati-v-ljubljani-o-kolesarjih-in-coni-30.html">novo mesto koles 015 - LJUBLJANSKI ŽUPANSKI KANDIDATI O KOLESARJENJU</a><br />
Tudi ljubljanski županski kandidati so razmišljali o kolesarjenju.<br />
<br />
<a href="http://www.rc-nm.si/Projekti/Regionalnirazvojniprogram20142020/Programpriprave.aspx">novo mesto koles 014 - RAZVOJ DOLENJSKE IN KOLO</a><br />
Kako bo s kolesarjenjem v Regionalnem razvojnem programu 2014-2020? Za sedaj ne kaže prav dobro ... (glej integralni projekt 3, ...).<br />
<br />
<a href="http://www.sustrans.org.uk/change-your-travel/get-cycling/bicycle-maintenance-made-easy/checking-your-bike">novo mesto koles 013 - SKRB ZA KOLO</a><br />
Kako poskrbeti za svoj bicikel?<br />
<br />
<a href="http://www.eesc.europa.eu/?i=glossaries.en.cycling-european-funding-for-cycling-and-cycling-infrastructure">novo mesto koles 012 - EVROPSKI DENAR ZA KOLESARJE</a><br />
Kje dobiti evropski denar za novomeške ali novomeško-slovenske kolesarske projekte?<br />
<br />
<a href="http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/eesc-2011-27-en.pdf">novo mesto koles 011 - EVROPSKI KOLESARSKI LEKSIKON</a><br />
O kolesarjenju se lahko pogovarjamo celo v vseh evropskih jezikih ... Pumpa ni le tlačilka, je tudi pumpička, tudi pompa in bomba in ...Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-8704365425436538032014-10-02T14:40:00.000+02:002014-10-02T14:40:53.553+02:00KOLESARSKE POVEZAVE - 1-10<a href="http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2007/Strategija_kolesarjenja-final_2894_5117.pdf">novo mesto koles 010 - KOLESARIJO TUDI TURISTI</a><br />
Seveda je bistveni problem, kako kolesarjenje omogočiti ljudem pri njihovih vsakodnevnih potovanjih - na delo, v šolo, v trgovino, ... A tudi kolesarski turizem je priložnost in vzpodbuda za razvoj kolesarskih povezav. Država ima strategijo.
<br />
<br />
<a href="http://www.novomesto.si/media/depo/projekti/ankete/AnketaMJ.pdf">novo mesto koles 009 - STANJE 2001</a><br />
O prometnih in kolesarskih navadah Novomeščanov leta 2001:
<br />
<br />
<a href="http://www.dolenjskilist.si/media/objave/dokumenti/2014/05/12/nkm_stanje0_delelaborata.pdf">novo mesto koles 008 - STANJE 2014</a><br />
Pogled na stanje novomeške kolesarske infrastrukture v pomladi 2014.
<br />
<br />
<a href="http://www.park.si/2008/06/stiri-leta-od-parkove-pobude-za-ureditev-poti-od-mlina-do-mlina-po-vodi-ali-po-zraku/">novo mesto koles 007 - OD MLINA DO MLINA</a><br />
Ideja o poti za pešce in kolesarje po bregu reke Krke po obodu mestnega jedra je stara. Tudi med arhitekti. Že kakih devet desetletij nazaj so je v svoji diplomski nalogi zarisal Marjan Mušič. Odtlej do danes je ni nihče uspel urediti. Pod Od mlina do mlina je odsek te poti okoli mestnega jedra, za njo pase je postavil novomeški časopis Park kakih 10 let nazaj. Tudi ta pobuda ni obrodila sadu.
<br />
<br />
<a href="http://www.telegraph.co.uk/health/healthnews/11095120/Getting-the-bus-or-train-to-work-makes-us-happier-than-driving-study-finds.html">novo mesto koles 006 - SREČNI KOLESARJI</a><br />
Bi bili radi srečni? Vsaj srečnejši? Potem pa le na kolo. Vsekakor pa ne v avto.
"Commuting to work by bus, train, bicycle or foot makes people happier than those who use their car each day instead, research suggests."
<br />
<br />
<a href="http://www.delo.si/novice/ljubljana/kolesarji-nikdar-nismo-zadovoljni.html">novo mesto koles 005 - OBČINSKI KOLESARSKI KOORDINATOR</a><br />
Mestna občina Ljubljana ima v svoji upravi zaposlenega občinskega kolesarskega kordinatorja. Skrbi za razvoj razmer za kolesarje. Bi takšnega človeka rabilo tudi Novo mesto?
<br />
<br />
<a href="http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/publikacija_kolesarji.pdf">novo mesto koles 004 - DRŽAVNA KOLESARSKA MREŽA </a><br />
Tudi država ima svoje kolesarsko omrežje. sicer je, kakor novomeško, tudi to že leta bolj ali manj le na papirju, pa vendarle. Tudi skozi Novo mesto in po Dolenjski gre to omrežje (glejte stran 22 na spodnji povezavi). Kdaj bo zgrajen kak odsek, pa je najbrž odvisno tudi od aktivnosti Novega mesta napram državi. <br />
<br />
<a href="https://www.youtube.com/watch?v=5oPDRRMjoic#t=1h49m21s">novo mesto koles 003 - KAJ KOLESARJEM OBETA NOVI NOVOMEŠKI ŽUPAN? </a><br />
Na Pravokotni mizi Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine smo s strani kandidatk in kandidatov za župana slišali nekaj vzpodbudnih besed glede prihodnosti kolesarjenja v mestu. Eden od njih bo župan/županja, vsi oni pa bodo akterji novomeškega političnega prostora. Torej se obetajo do leta 2018 štiri precej dobra leta za kolesarje - dobili bomo nove steze, vsaj en nov most za kolesarje, ... <br />
<br />
<a href="http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Kolesarji/kolesarji_prelom_web_06-2012.pdf">novo mesto koles 002 - NAVODILA ZA PROJEKTIRANJE KOLESARSKIH POVRŠIN </a><br />
Državna navodila o tem, kako ustvarjati nove kolesarske povšrine - od stez pa do parkirišč za kolesa.
<br />
<br />
<a href="http://prostor.novomesto.si/si/obcinski-prostorski-akti/akti/?id=8169&st=2&p=9&s=12,7142857142857">novo mesto koles 001 - UREDITVENI NAČRT ZA KOLESARSKE POTI </a><br />
Na podlagi že 10 let starega, a skoraj še povsem neuresničenega novomeškega Odloka o ureditvenem načrtu za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta, je moč zgraditi okoli 10 kilometrov novih poti. Katera bo prva naslednja?
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-14380162712134988812014-10-01T11:36:00.001+02:002014-10-02T09:01:37.323+02:00ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: STANOVANJA ZA NAJEMNIKEa) Kakšno vaše stališče do najemnih stanovanj z neprofitno najemnino - ali bi morali v mestu spodbujati tovrstne dolgoročne nastanitve ali boste prepuščali reševanje stanovanjskih vprašanj samograditeljem?
<br />
<br />
b) Ste pripravljeni spodbujati delovanje stanovanjskih kooperativ, ki zagotavljajo neprofitna najemna stanovanja? (Npr. ustanoviti jamstveni fond za hipotekarne kredite stanovanjskim kooperativam; v središču mesta odkupovati zazidalna zemljišča ali stare stavbe, ki bi jih pod ugodnimi pogoji dali kooperativam, da tam zgradijo najemna stanovanja; opravičiti plačilo komunalnega prispevka neprofitnim stanovanjem?)
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">GREGOR MACEDONI:
</span></strong><br />
a) Vprašanje že samo poda odgovor. Vsako proaktivno in celostno reševanje je najboljše. Prav gotovo je potrebno najti rešitve, ki bodo v mestnem jedru zadržale tako stalne prebivalce kot privabile začasne najemnike.
<br />
<br />
b) Pobuda je zanimiva in prav gotovo bi to lahko bil eden od ukrepov v smislu celovitega oživljanja, ki mora zajemati tako stalne stanovalce kot začasne najemnike, ob ustreznih poslovnih vsebinah ter dogodkih.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">MILENA KRAMAR ZUPAN:
</span></strong><br />
Stanovanjske kooperative ocenjujem kot dobrodošle, pravzaprav so nam sorodne reči iz preteklih časov že znane, in jih velja vzpodbujati. Najprej spremembo zakonodaje, kar mora storiti država, zatem razviti lokacije in jih oddati v dolgoročni najem, kar naj stori občina, in na njih graditi, kar naj storijo interesenti.
<br />
S stanovanjskimi kooperativami se ukvarja tudi novomeški Zavod Tovarna. Zato bo dobrodošlo, da se v nadaljevanju glede razvoja tega segmenta stanovanjskega sektorja posvetujemo tudi z njimi.
<br />
<br />
Plačevanje neprofitnih najemnin, te morajo načeloma biti take, da vendarle pokrivajo vse potrebne stroške, se že sedaj kaže kot resen problem. Morda posebej zaradi časa ekonomske krize in velike brezposelnosti. Temeljni problem po mojem mnenju torej ni ustvarjanje večje, dodatne ponudbe neprofitnih stanovanj, pač pa okolja, kjer je moč najti spodobno plačano delo, na podlagi česar si posamezniki in družine urejajo življenje, tudi bivališča. Torej gre v prvi vrsti za nujo, da razvijemo okolje, kjer bo dovolj spodobnih delovnih mest.
<br />
<br />
Pri razvoju stanovanjskih kooperativ in stanovanjske zazidave v naši občini nasploh, pa si želim rešitev, ki izkoriščajo tudi prazne kapacitete stavb starega mestnega jedra, pri novogradnjah pa razmišljajo o gradnji z naravnimi materiali, energijski varčnosti, varnosti pred naravnimi neprilikami, na širši ravni pa da razvijejo stanovanjska območja, ki so stanovalcem v zadovoljstvo in kjer ne živijo le v stanovanjih, ampak se radi zadržujejo tudi zunaj – na zelenicah, igriščih, pod drevjem, na skupnem prostoru.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">MATIC VIDIC:
</span></strong><br />
a) Socialno ogroženim neprofitna stanovanja, ostalim pomagat kot porok za kredit k projektu stanvoanjska kooperativa.<br />
<br />
b) Da.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">MOJCA ŠPEC POTOČAR:
</span></strong><br />
Glede najemniških stanovanj za neprofitno najemnino se strinjamo, da bi morali spodbujati tovrstne dolgoročne nastanitve in ne bi prepuščali reševanja stanovanjskih vprašanj samo samograditeljem. Na drugi strani soglašamo tudi s predlaganim delovanjem stanovanjskih kooperativ (stanovanjske zadruge), ki zagotavljajo neprofitna najemna stanovanja. Strinjam se z ustanovitvijo namenskega fonda za zagotavljanje hipotekarnih kreditov in subvencioniranimi obrestnimi merami. Strinjamo se, da občina v mestu odkupuje zazidalna zemljišča ali stare stavbe in jih pod ugodnimi pogoji da ali proda kooperativam, da tam gradijo najemna stanovanja. Strinjamo se tudi, da se plačilo komunalnega prispevka nekritih stanovanj zmanjša ali po možnosti ukine.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">RAFKO KRIŽMAN:
</span></strong><br />
a) Dajem prednost preurejanje zapuščenih stanovanj in delovanju v stanovanjskih kooperativ, ki bi lahko zagotavljala neprofitna najemna stanovanja pred samograditeljstvom. <br />
<br />
b) Spodbujal bom delovanje stanovanjskih kooperativ. Sama občina ima večje število neurejenih stanovanj, ki bi jih lahko ponudila za tovrstno prenovo. V sodelovanju z drugimi javnimi podjetji (Zarjo?) bi lahko ustanoviti jamstveni fond za hipotekarne kredite stanovanjskim kooperativam.
Modeli odkupa zazidalnih zemljišč in starih stavbe morajo biti transparentni in dorečeni.
Pri obnovi mesta poiskati možnosti pridobivanja evropskih sredstev.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">UROŠ LUBEJ:
</span></strong><br />
a) Samograditeljstvo je le ena od opcij, ki se bo gotovo še uresničevala. Spodbujati je treba gradnjo najemnih stanovanj z neprofitno najemnino. Nasploh je treba v celi občini, predvsem pa v Novem mestu kot občinskem in regijskem središču, povečati število stanovanj, ki morajo biti raznovrstna in primerna (v funkcionalnem in cenovnem pogledu) tako za mlade družine kot za starejše in vse druge. Spodbujati bi bilo treba prenovo obstoječih objektov in s tem tudi oživljati jedra naselij.
<br />
<br />
b) Mnoge mlade družine se srečujejo s stanovanjskim problemov. Poleg tega je pred nami cilj, kako napolniti mestno jedro s prebivalstvom. Stanovanjske kooperative so lahko odgovor na obe potrebi. Vsi trije ukrepi, ki jih omenjate v svojem vprašanju sledijo zgoraj omenjenim ciljem, zato jih v Solidarnosti Novo mesto podpiramo.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">JOŽE KOBE:
</span></strong><br />
a) Do spremembe nacionalnega stanovanjskega programa, katerega osnutki predvidevajo nove vire občinam bom spodbujal to področje v dosedanjem obsegu.
<br />
<br />
b) Da, v okvirih zakonadaje.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">BOJAN KEKEC:
</span></strong><br />
a) MONM bi morala zagotoviti poceni najemna stanovanja za vse mlade družine v neposredni okolici vrtcev. Šele v naslednji fazi bi spodbudili tudi neprofitna najemna stanovanja. Prebivalcem mesta je potrebno ponuditi vso infrastrukturo mesta, saj se bodo le tako prebivalci poistovetili z mestom. Hišica na griču, sredi zelenja v samograditeljski izvedbi bo zagotovo še vedno želja velikega števila mladih in starejših prebivalcev mesta, ki pa je ne smemo v celoti zanemariti, vendar je potrebno tudi za take želje zagotoviti ustrezne površine z revitalizacijo posameznih območji mesta. <br />
<br />
b) V kolikor nam bo zaupan glas volilcev se bomo zavzeli, da se vsi prispevki v procesu gradnje (priključnine, komunalni prispevki,…) postavijo na razumno mejo, ki bodo spodbudni za morebitne investitorje. Ustrezni pogoji ter enostavni prostorki akti bodo zagotovilo za hitrejši razvoj v MONM. Vsi vemo, da je trenutna zakonodaja zelo omejujoča in da so postopki zelo dolgi, zato je naš cilj, da se s spremenjenimi prostorskimi akti le te naredi jasne za razumevanje in enostavne za uporabo. ZARJA, ki je v lasti MONM je ustrezna ustanova, ki lahko tudi v bodoče zagotavlja ustrezno število neprofitnih stanovanj – seveda s spravim vodenjem in v interesu MO Novo mesto in občanov.
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-45047750791671366862014-10-01T11:25:00.001+02:002014-10-02T09:01:48.718+02:00ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: IZBRANI DOLGOTRAJNI PROBLEMI<strong>Kako se boste lotili reševanja naslednjih perečih in že dolgoletnih novomeških prostorskih problemov?
</strong><br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">GREGOR MACEDONI:
</span></strong><br />
<strong>a) Novi trg 6: </strong><br />
Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati...
<br />
<br />
<strong>b) avtobusna postaja:
</strong><br />
Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati. Na mestu gradbene jame obvezno dokončati projekt in obenem obnoviti celotno postajo.
<br />
<br />
<strong>c) območje Kandije in Vindišar:
</strong><br />
Območje obravnavati kot zaključeno celoto direktno vezano na stari most in Glavni trg. Postane naj glavna območje urbanega dogajanja. Možnosti je se več: ponovno vzpostaviti hotelsko ponudbo z izjemnim vrtom za javne dogodke, konceptno zastaviti t.i. "Mestno plažo", ki se od Hotela Kandija potegne mimo nove čolnarne do Julijinega sprehajališča in naprej do kopališča ob Krki (Portoval).
<br />
<br />
<strong>d) športna dvorana Portoval: </strong><br />
Projekt je v sedaj projektirani varianti neuresničljiv. Potrebno ga je redefinirati in okviru opredelitve prioritet športne infrastrukture primerno obravnavati.
<br />
<br />
<strong>e) velodrom Češča vas:
</strong><br />
Podbreznik in Češča vas imata potencial, vendar ju je treba primerno celovito obravnavati. Pokritje Velodroma je (pre)velik zalogaj samo za novomeško občino in ga je potrebno postaviti v nacionalni vidik (kot državni kolesarski in atletski center).
<br />
<br />
<strong>f) zidanice:
</strong><br />
Prepričan sem, da je večina zidanic zgolj počitniških objektov, ki niso niti arhitekturno niti funkcionalno več objekti posebne vinogradniške dediščine in kot take lokalne posebnosti. Tiste redke, ki so še v funkciji gospodarskih objektov za potrebe vinogradnikov in kletarjev se po ogledu na terenu prekategorizira v kmetijske objekte ostale v stanovanjske ali počitniške objekte. Vse objekte se oblikovno uskladi s prostorskimi akti, ki veljajo za območja ker stojijo. Tako bi se dolgoročno oblikovala kvalitetna krajinsko arhitekturna podoba dolenjskih vinskih goric.
<br />
<br />
<strong>g) romska naselja:
</strong><br />
Deloma podobno kot pri zidanicah. Najprej podrobneje identificirati in razdelati območja z romskimi naselji. Temu mora slediti ureditev lastniških razmerij v teh naseljih, nato se z ureditvijo infrastrukture zagotovi prebivalcem bivalni nivo ter hkrati zagotovi da smo v smislu koriščenja infrastrukture vsi enaki pred zakonom.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">MILENA KRAMAR ZUPAN:
</span></strong><br />
<strong>a) Novi trg 6:
</strong><br />
Občina mora v primeru Novi trg 6 igrati aktivno vlogo, nele stati ob strani, pa četudi ni lastnik lokacije. Treba je družno poiskati investitorja in pripraviti skozi javni arhitekturni natečaj rešitev, ki bo sprejemljiva za vse udeležene, vsekakor pa ne v škodo mestu in njegovi podobi.
<br />
<br />
<strong>b) avtobusna postaja:
</strong><br />
Najprej je treba zagotoviti osebno varnost na območju postaje. To je naloga policije in tudi občinskega redarstva, morebiti celo različnih državnih inšpekcijskih služb. Vse je treba vzpodbiditi k aktivnostim. Objektu je treba vrniti nekaj sijaja, predvsem pa dokončati izgradnjo območja z razvojem pozidave na že debeli dve desetletji stari gradbeni jami. O povezovanju območja z območje železniške postaje Kandija se je treba pogovoriti s Slovenskimi železnicami.
<br />
<br />
<strong>c) območje Kandije in Vindišar:
</strong><br />
Skupaj z lastnikom območja oziroma bodočim investitorjem, ki ga je treba pomagati iskati, ter Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki je tudi eden ključnih akterjev zgodbe, se moramo dogovoriti o razvoju lokacije – posebej v smeri, da se omogoči prenova/izgradnja novih poslovnih površin, parkirnih kapacitet, ki bodo tudi v službi mestnega jedra, ter da se ob tem ustrezno varuje spomeniško kvalitetne elemente prostora in okolice. mesto mora imeti na tako imenovanem Ljubljanskem in Karlovškem vstopu v mesto urejeno podobo - torej tako Novi trg 6 na severu, kakor območej Vindišarja in Kandije nasploh na jugu.
<br />
<br />
<strong>d, e) športna dvorana Portoval oz. velodrom Češča vas:
</strong><br />
Občina se mora končno in nedvoumno odločiti za eno od lokacij, kjer bo zgrajena športna dvorana. Tudi skozi razmislek, kaj je realno, kaj je bolj koristno tudi z vidika širše skupnosti, za kaj se lažje in prej pridobi zasebni kapital ter sredstva države. Ob tem pa ne pozabimo na potrebe rekreativcev, ki jih mora biti iz leta v leto več in morajo imeti tudi ustrezne razmere vsaj za tekanje, kolesarjenje, hojo, morda celo plavanje, skratka za aktivnosti, ki so posebej zdrave in skoraj vsakemu dostopne.
<br />
<br />
<strong>f) zidanice:
</strong><br />
Kolikor mi je znano se problem, razumem, da izpostavljate problem črnih gradenj po vinogradniških območjih, že rešuje na novomeški občini. Z aktivnostmi bomo nadaljevali. Vinogradništvo oziroma zidaništvo je pomemben razvojni potencial občine in Dolenjske, vikendaštvo seveda ne tako zelo, za kvalitetna stanovanja pa je prostor, kjer se lahko ekonomično zagotovi infrastrukturna oprema, kjer so blizu vrtci in šole, zdravstvene ustanove, kjer lahko vsakodnevno obiskujemo kulturne, zabavne ind ruge dogodke ter hodimo v službo. Celo hodimo.
<br />
<br />
<strong>g) romska naselja:
</strong><br />
Treba je občutljivo obravnavati pravico do zasebne lastnine, potrebe prebivalcev, njihovo identiteto, vseskozi pa zagotavljati vsem varnost in terjati zakonitost. Izhodiščne predloge ne le za reševanje prostorskih zagat, ampak za oblikovanje podlag za uspešno sobivanje v skupnosti, lahko izoblikuje romska skupnost, jih bo pa treba zatem uskladiti z državo, lastniki, okoličani, občino in drugimi partnerji. Nekaj pozitivne diksriminacije je na mestu, načeloma pa smo pred zakonom države in zakonitostmi etike enaki.
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><strong>MATIC VIDIC:
</strong></span><br />
<strong>a) Novi trg 6: </strong><br />
pritisk na lastnika, da izvede obljubljeni natečaj, odstrani obstoječi objekt in čimprej prične z novogradnjo<br />
<br />
<strong>b) avtobusna postaja: </strong><br />
celovita prenova stavbe ob angažmaju avtorja
<br />
<br />
<strong>c) območje Kandije in Vindišar: </strong><br />
pomoč investitorju, da pristopi k prenovi stavbe in novim investicijam, ki so v interesu mesta, npr. parkirni prostori ali garažna hiša. Prenova je vedno mišljena kot tehničen, funkcionalen, oblikoven in vsebinski poseg na objektu
<br />
<br />
<strong>d) športna dvorana Portoval: </strong><br />
ne samo športno ampak večnamensko mestno dvorano mesto že vrsto let nujno potrebuje. Projekti so tudi pripravljeni. Energija bo vložena v pridobitev virov financiranja in pridobitev izvajalca in s tem pričetka gradnje<br />
<br />
<strong>e) velodrom Češča vas: </strong><br />
izvesti vse napore, da se pridobijo državna sredstva za predvideni projekt pokritja objekta<br />
<br />
<strong>f) zidanice: </strong><br />
potrebna bo redefinicija zidanice z vidika namena objekta in glede na lokacijo kje se nahaja /zaščiteno območje, vizualno izpostavljeno območje, itd../. Sedaj obstaja marsikje dilema ali so zidanice še v celoti gospodarski objekti ali so lahko tudi stalno naseljeni objekti in s tem postanejo stanovanjske stavbe, itd… in s tem odprejo vprašanja komunalne opremljenosti območij s temi objekti. Namen redifinicije je uskladitev zidanice kot tipa objekta, ki se spreminja z načinom življenja in "duhom časa" /tehnika, tehnologija, življenje v naravi.<br />
<br />
<strong>g) romska naselja: </strong><br />
cilj je izvesti pravnoformalni legalni status obstoječih romskih naselij /ureditev lastništva zemljišč/, pridobitev temeljnih prostorskih in izvedbenih aktov /občinski podrobni prostorski načrt/ za zazidave/legalizacije/ in infrastrukturo /komunalno opremljenost posameznih naselij/
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">MOJCA ŠPEC POTOČAR:
</span></strong><br />
<strong>a) Novi trg 6:
</strong><br />
Stavbo Novi trg 6 je potrebno čimprej porušiti, ker ni več primerna za uporabo in je mestna sramota. Lastnik stavbe si prizadeva investicijo čim prej izvesti, vendar je izvedljivost projekta v danih razmerah še vedno negotova. Študija izvedljivosti projekta je že pokazala, da bo mesto moralo omiliti zahteve, ki so zapisane v prostorskem aktu, pri čemer investitor predlaga vzdolžno zasnovo objekta ob Ljubljanski cesti, za kar bo potrebna menjava zemljišč. <br />
Če bo potrebno za izvedbo investicije spremeniti prostorski akt ali kako drugače prispevati k čimprejšnji izvedbi bo to občinska prednostna naloga.
Če investitor ne bo zmogel realizacije investicije bo potrebno uskladiti drugačen pristop, če bo potrebno tudi s porušitvijo in začasno rabo zemljišča.
<br />
Prizadevamo si zlasti za urejeno mesto, zato ne bomo dovolili takšnih stavb. Kot županja bom pripravila občinski predpis, ki bo nalagal lastnikom ureditev svojih stavb, tako po videzu kot tudi varnosti; v primeru, če to ne bo storjeno, bo to lahko na lastnikove stroške naredila Mestna občina Novo mesto.
<br />
<br />
<strong>b) Avtobusna postaja:
</strong><br />
Tudi avtobusna postaja je danes ena izmed mestnih sramot. Razlogov je več, morda najpomembnejši ostaja vprašljiva arhitekturna zasnova in neustrezna funkcionalnost območja. Avtobusno postajo je najbolje revitalizirati v dogovoru z ostalimi lastniki, ki danes tudi sami občutijo nastale razmere. Zato bo občina pripravila variantne rešitve, tudi v širšem okviru trajnostne mobilnosti in jih uskladila z javnostjo. Nato pa izvedla ukrepe, ki jih bo dopuščal proračun.
<br />
<br />
<strong>c) Območje Kandije in Vindišar:
</strong><br />
Območje Kandije in zlasti območje nekdanjega Hotela Vindišar sodi v najožje mestno središče. Gre za pomembno lokacijo, ki jo je treba čimprej oživiti. Lastnik je nedavno že porušil dotrajane stavbe in uredil začasne parkirne površine. Tudi tu, podobno kot na lokaciji Novi trg 6, dajem prednost čimprejši izvedbi zasebne investicije. Če do te ne bo prišlo ima občina več zakonitih možnosti, da lastnika k temu vzpodbudi ali z njim uskladi drugačno rešitev. Lokacija je primerna za izvedbo nekaterih javnih programov.
<br />
<br />
<strong>d) Športna dvorana Portovald:
</strong><br />
Dokončanje nogometnega in atletskega stadiona in vsaj ene tribune z načrtovanim 25-m bazenom.
<br />
<br />
<strong>e) Velodrom Češča vas:
</strong><br />
Gradbeno dovoljenje je pridobljeno, potrebno bo izvesti prekritje, če je/bo zagotovljeno obljubljeno sofinanciranje države.
<br />
<br />
<strong>f) Zidanice:
</strong><br />
Ocenjujemo, da je potreb po gradnji novih zidanic je zelo malo, gradijo se samo nadomestne zidanice. OPPN za legalizacijo neskladnih in nelegalnih gradenj v vinogradniških območjih je že sprejet, ravno tako OPPN Kremenjak – pri Stranski vasi. Strinjamo se z legalizacijo.
<br />
<br />
<strong>g) Romska naselja:</strong><br />
Občina je z uveljavitvijo OPN že določila prostorske pogoje za urejanje in legalizacijo vseh romskih naselij v Novem mestu, razen Žabjaka. Tam je potrebno s spremembami in dopolnitvami OPN opredeliti stavbno zemljiščeza stanovansko oziroma mešano rabo. Naselja se skladno z razpoložljivimi finančnimi viri komunalno in funkcionalno urejajo. Skladno s sprejeto strategijo reševanja romske tematike bodo aktivnosti pospešene, še posebej če bodo uspešna prizadevanja občine, da se aktivneje vključi tudi država. Pred letom dni je bila na občinskem svetu tudi sprejeta odločitev, da se v dogovoru s krajevno skupnostjo in civilno iniciativo primerno uredi status in urejenost Žabjaka. Za območje je potrebno uveljaviti ustrezen prostorski akt in nato zgraditi infrastrukturo. Z državo bo potrebno dogovoriti model reševanja stanovanjske problematike tistih romskih družin, ki same ne zmorejo urediti svojega stanovanjskega problema. Velik pomen vidimo v spremembi zakona, ki ureja romsko problematiko in vlogo države.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">RAFKO KRIŽMAN:
</span></strong><br />
<strong>a) Novi trg 6:
</strong><br />
Ponovno preučiti projekte, zlasti vsebino le-teh in jih ovrednotiti glede na želene programe mestne občine Novo mesto. Zadnji projekt s stolpičem ni usklajen z veljavnim OPPN. <br />
Spodbuditi je potrebno banko, da nadaljuje s projektom, ki ga je informativno že predstavila občinskemu svetu. <br />
<br />
<strong>b) avtobusna postaja:
</strong><br />
Ponovno preučiti projekte, ter spor z projektantom g. Markom Mušičem. Poiskati nove rešitve za prenovo in dograditev AP glede na sedanje potrebe NM. Pred definiranjem projektne naloge in/ali natečajnih izhodišč, organizirati okrogle/pravokotne mize zainteresirane strokovne in zainteresirane javnosti. Potrebno bo povezati zasebne lastnike. Skušali bi pridobiti evropska sredstva za celovito obnovo obstoječega objekta, s poudarkom na novih vsebinah. Gradbeno jamo bo treba pozidati, ali pa sanirati in urediti v površine prijazne mestu. Gradbenih odrov kot župan ne bom gledal dolgo.
<br />
<br />
<strong>c) območje Kandije in Vindišar:
</strong><br />
Počakati na Konservatorski program ZVKD Novo mesto in na podlagi izhodišč, ki jih ponuja definirati program razvoja območja Kandije. Nujna je tudi ureditev pravil o javno-zasebnem partnerstvu na nivoju občine. <br />
<br />
<strong>d) športna dvorana Portoval:
</strong><br />
Zamujena priložnost za EuroBasket 2013. Dvorno bomo gradili v Češči vasi. Na lokaciji športnega parka Portoval bomo spremenili UN, vrinili vanj bazen in ga tudi zgradili.
<br />
<br />
<strong>e) velodrom Češča vas:
</strong><br />
Glede na finančno situacijo je gradnja te dvorane možna le v javno-zasebnem partnerstvu, potrebno je natančno definirati obveznosti v partnerstvu. Prednost Češče vasi je v tem, da bo postala nacionalno središče za atletiko in kolesarstvo, kar bo omogočilo nemoteno financiranje delovanja dvorane. Ob tem pa bodo tudi druge panoge imele svojo domicilno dvorano.
<br />
<br />
<strong>f) zidanice:
</strong><br />
Menim da je s prostorsko dokumentacijo v zadostni meri pokrita možnost gradnje zidanic in celo legalizacij neskladno zgrajenih zidanic. V turistično ponudbo Novega mesta vključiti tudi »zidaniški« potencial.
<br />
<br />
<strong>g) romska naselja:
</strong><br />
Romska skupnost bo trajno živela na Dolenjskem, zato moramo za reševanje svojih problemov skrbeti predvsem sami. Ni vsega »kriva« država, tudi občina je v preteklosti opustila marsikatero aktivnost. Nesprejemljivo je, da je bilo leta 1986 v naši občini zaposlenih preko 60 Romov, danes pa le peščica. Zato: lastnikom zemljišč, na katerih se nahajajo romska naselja je potrebno zagotoviti ustrezno odškodnino. Okoliškim prebivalcem je potrebno omogočiti bivanje brez stalnih konfliktov, streljanja, hrupa, kraj idr. Več pozornosti bomo namenili varnosti, zlasti na kritičnih točkah ob koncu tedna. Romsko skupnost je potrebno spodbuditi k večji skrbi za lastno bivanjsko okolje in kakovost bivanja. Posebna pozornost bo namenjena integraciji otrok v družbo. Prav tako bo potrebno ukrepati v zvezi z OŠ Bršljin. Problem bližnjega naselja ni problem ene šole ali krajevne skupnosti, temveč vsega mesta, zato ga moramo tudi skupno reševati. Romska skupnost mora prevzeti svoj del odgovornosti za nastale razmere, zato jo je potrebno aktivno vključiti v reševanje razmer.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">UROŠ LUBEJ:
</span></strong><br />
Težko je odgovoriti samo na konkretne primere, saj so konkretni primeri izraz dosedanjega napačnega pristopa do prostorske problematike – ali pa kar na sploh do vseh občinskih problematik. V Solidarnosti Novo mesto in tudi sam kot kandidat za župana menim, da je Mestna občina Novo mesto še veliko bolj kot druge občine ujetnica politične korupcije, klientelizma in nepotizma. Vključevanje javnosti in stroke je neustrezno, vizije in strategije ta občina nima. Zato so predpogoj uspešnih reševanj posameznih primerov uvedba transparentnega poslovanja občine, ukrepi za omejevanje korupcije, klientelizma, nepotizma ter povečanje vpliva javnosti in stroke na sprejemanje odločitev. Zato so spodnji predlogi stališča, ki so delno še vedno osebna, delno pa že zgrajena v posvetu s strokovno javnostjo. Vsekakor jih bom kot župan nadgrajeval v sodelovanju s stroko in z javnostjo. Posvet, kot je organiziran danes, je eden od korakov v tem procesu.
<br />
<br />
<strong>a) Novi trg 6:
</strong><br />
Stanje je nevzdržno. Potreben je takojšen dialog z lastnikom in poskus prepričati ga, da vendarle pristopi k investiciji. Občina lahko pri tem (v sodelovanju s stroko in ostalo zainteresirano javnostjo) glede na spremenjene razmere na trgu) pri določanju prostorskih pogojev naredi kakšen korak nazaj (npr. glede obveznosti, ki jih ima lastnik oz. investitor do občine itd., seveda nikakor ne na račun kvalitete prostora).
Če ugotovimo, da investitor nima resnega namena k reševanju skupnega problema, potek mora občina uporabiti vsa legalna sredstva, da pride do neke vrste sanacije degradiranega območja. Morda je moč zahtevati rušenje. Druga možnost so davčne stimulacije ali destimulacije, se pravi razumen dvig davščin za tiste lastnike, ki imajo neizkoriščene poslovne prostore na tem območju.To je ukrep, ki ga je občina nekoč že izvajala na področju mestnega jedra.
<br />
<br />
<strong>b) avtobusna postaja:
</strong><br />
Oba primera kažeta na neodločnost in nezainteresiranost, pasiven pristop obstoječe politične garniture do reševanja prostorskih problemov. Se pravi, ni dovolj govoriti o konkretnih rešitvah: potrebni bodo sistemski ukrepi, ki bodo omogočili občini, da je v svojih prizadevanjih za reševanje tovrstnih problemov uspešnejša.
<br />
Na nek način je to podoben primer kot Novi trg 6, samo da imamo v tem primeru opravka z lastnikom, ki dejansko ni v stanju investirati. Razlika glede na primer Novi trg 6 je v tem, da je lastnik gradbene luknje ob postaji v stečajnem postopku.
Cilji so:
<br />
1. Rešitev za avtobusno postajo je sanacija objekta in njegova dograditev.
<br />
2. Mestno redarstvo in policija morata družno skrbeti za javni red na tem območju.
<br />
3. V sodelovanju s stroko se je treba vprašati tudi o tem, kako povezati avtobusno postajo in železniško postajo Kandija.
<br />
Rešitev mora biti v skladu z realnimi potrebami in možnostmi, v sodelovanju s stroko, zainteresirano javnostjo ter lastniki, ki jih je potrebno vključiti v ta proces. Mislim, da občina ne bi smela nasprotovati podrtju obstoječe stavbe, katere izgled je čedalje slabši, funkcionalnost pa vprašljiva – ampak to je vendar skupna odločitev lastnikov. Preden bi se občina (ali seveda kdor koli) spet pognala v drago investicijo, bomo naredili analizo, kaj je bolj smiselno: podrtje ali obnova.
<br />
Tam, kjer je luknja, se mora zgraditi poslovni objekt, tako je tudi predvideno v prostorskem planu. Občina mora odigrati svoj del posla, lastniku omogočiti pogoje, da se mu bo tam izplačalo graditi, hkrati pa zagotoviti, da bo rešitev tudi v javnem interesu. Če ugotovimo, da nobena investicija v tem hipu tam ni možna, potem je potrebno luknjo tam sanirati tako, da se tam vsaj začasno narediti nek drevored ali pa parkirišče.
<br />
<br />
<strong>c) območje Kandije in Vindišar:
</strong><br />
To je odgovor, ki ga bo morala ponuditi stroka, v sodelovanju z lastniki nepremičnin. Pristop Solidarnosti Novo mesto je drugačen, nismo in nočemo biti vsevedi, oblasti ne jemljemo v absolutnem smislu. Potrebno je prisluhniti predlogom lastnikov, upoštevati vizijo mesta kot gospodarskega, kulturnega in turističnega središča ter najti rešitev. Vsekakor bo potrebno upoštevati, da je ta lokacija v neposredni bližini mestnega jedra oz. Glavnega trga, ki ga bo treba celostno prenoviti (programe na trgu, infrastrukturo, promet in celostno podobo). Z nestrpnostjo tudi pričakujemo rešitve, ki jih je pripravila skupina strokovnjakov iz ZVKD-ja, ki vsebuje tudi predlog za to območje. V OPN-ju so za to območje predvidene garažne hiše.
<br />
<br />
<strong>d) športna dvorana Portoval:
</strong><br />
Najprej predvsem temeljita revizija projekta. Na podlagi nje vprašanja kazenske in materialne odgovornosti tistih, ki so odgovorni za denar, ki je bil očitno v dobršni meri vržen stran. Potem v sodelovanju z najširšo zainteresirano javnostjo ugotoviti potrebe skupnosti in jih realizirati na ustrezni lokaciji. Velodrom je verjetno ena izmed verjetnejših izbir.
<br />
<br />
<strong>e) velodrom Češča vas:
</strong><br />
Ugotoviti, kdo je odgovoren in katere so odločitve, ki so onemogočile uporabo velodroma v preteklih desetletjih. Kot rečeno, naše stališče je, da je potrebna analiza stanja in da je potrebno ugotoviti razloge za dosedanje neuspehe in degradacije na področju prostora. Če vzrokov za obstoječe stanje ne poznamo in, še huje, če niti obstoječega stanja ne znamo ovrednotiti, potem bomo težko naredili korake k rešitvi.
Nato je odgovor enak kot pri prejšnji alineji. Pri večjih infrastrukturnih projektih, ki presegajo potrebe skupnosti, se mora v projekt vključiti tudi država. Velodrom je projekt, ki delno sicer rešuje potrebe skupnosti (npr. zimska vadba atletov in kolesarjev ter potreba po multifunkcionalni dvorani), vendar je hkrati projekt, ki lahko močno obremeni lokalno skupnost, v kolikor bo njena gradnja in vzdrževanje slonelo izključno na novomeški občini.
<br />
<br />
<strong>f) zidanice:
</strong><br />
Proces legalizacije je potrebno zaključiti, na enakopravnih in strokovnih osnovah za vse lastnike. Ekscesnih primerov se ne sme in ne more tolerirati. Neprimerni objekti ne bi smeli biti legalizirani, če ne bodo dosegli minimalnih standardov, ki jih določajo predpisi.
<br />
<br />
<strong>g) romska naselja:
</strong><br />
V Solidarnosti Novo mesto ugotavljamo, da odkupi zemljišč potekajo prepočasi. Potrebno je ugotoviti razloge za to – saj je verjetno edina rešitev v tem, da Romi postanejo odgovorni lastniki. Ob tem pa je potrebno – ob sodelovanju s stroko, z Romi in z vso zainteresirano javnostjo – sprejeti prostorsko dokumentacijo, saj morajo tudi ta naselja biti dobro prostorsko urejena. Treba pa je vedeti, da je vprašanje romskih naselij večplasten in ne zgolj prostorski problem. Na tem področju bi bilo treba še veliko narediti na državni in regionalni ravni.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">JOŽE KOBE:
</span></strong><br />
<strong>a) Novi trg 6:
</strong><br />
Objekt je v zasebni lasti, zato bom lastnika spodbujal k ureditvi stanja in pomagal pri pripravi novega prostorskega akta. Občina si mora ob izgradnji kompleksa zagotoviti vsaj eno etažo javnih parkirnih mest.
<br />
<br />
<strong>b) avtobusna postaja:
</strong><br />
Občina je le delni lastnik objekta in si mora prizadevati za določitev skupnega upravnika objekta, s katerim se bo nato lahko pogovarjala o nadaljnji usodi objekta oziroma o skupnih naložbah za obnovo objekta.
<br />
<br />
<strong>c) območje Kandije in Vindišar:
</strong><br />
Objekt je v zasebni lasti, zato je potrebno lastnika spodbujati k ureditvi stanja.
<br />
<br />
<strong>d) športna dvorana Portoval:
</strong><br />
Lokacija objekta je iz prometnega vidika neprimerna, projekt pa je zasnovan prebogato, zato bo potrebno projekt spremeniti in redefinirati.
<br />
<br />
<strong>e) velodrom Češča vas:
</strong><br />
Namesto, da bil objekt ponos mesta je trenutno mestna sramota. Objekt je potrebno preurediti v večnamensko športno dvorano, ki bo namenjena kolesarjem, atletom in igre z žogo in drugo. Sredstva za izvedbo je možno pridobiti v več skladih EU in RS.
<br />
<br />
<strong>f) zidanice:
</strong><br />
Za Zidanice se iščejo od primera do primera s pripravo prostorkih aktov, v zadnjem obdobju se pospešeno ureja status zidanic, v naslednjem obdobju bodo vin območja in zidanice potrebne posebne pozornosti, ker se zmanjšuje njihov vinogradniški pomen.
<br />
<br />
<strong>g) romska naselja:
</strong><br />
Vsa razen Žabjek se urejajo , sprejeti so prostorski akti, izvaja se tudi komunalno opremljanje.
Žabjek pa se bo uredil v prihajajočem mandatu. Sprememba OPN in dogovor z državo o virih sofiinanciranja za njihovo ureditev.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">BOJAN KEKEC:
</span></strong><br />
V preteklih letih razvoja MONM je bilo zamujenih veliko priložnosti, zato se bomo osredotočili le na nekaj realnih. Imamo pa sledeča stališča do dolgotrajnih problemov:
<br />
<br />
<strong>a) Novi trg 6:</strong><br />
Novi trg 6 je sramotna podoba, ki jo daje objekt Novemu mestu. Zaradi nevarnosti bomo zahtevali takojšnjo rušitev s strani lastnika in utrdi površino. Kar se tiče nadaljnje gradnje in vsebine, je bila zasnova predstavljena na eni od pravokotnih miz DADB in se nam zdi zasnova zelo primerna in sprejemljiva za ta prostor in mesto nasploh, posebej dejstvo, da objekt ne bo previsok in vizualno izpostavljen.
<br />
<br />
<strong>b) avtobusna postaja: </strong><br />
Obsotoječo avtobusno postajo bi porušili in razpisali nov natečaj za trajnostno avtobusno postajo, ki bo enostavna in poceni za vzdrževanje. Kljub temu, da je MO Novo mesto manjšinski lastnik, bomo poskušali doseči dogovor z ostalimi lastniki, da jim za čas podiranja in gradnje nove postaje MO Novo mesto izplača odškodnino, s sodelovanjem pa zgradimo novo funkcionalno in dodatnimi vsebinami primerno postajo.
<br />
<br />
<strong>c) območje Kandije in Vindišar: </strong><br />
Območje Kandije in Vindišar je v tesni povezavi z urejanjem glavnega trga. Omenjena točka predstavlja povezavo med starim mestnim jedrom ter prijetnim zaledjem na Grmskem hribu. Primerno bi bilo urediti dominantno točko, ki bo tako poudarila vstop v mestno jedro preko Kandijskega mostu. Predvsem lokacija Vindišar bo deležna posebne študije, ki jo omenjamo v naslednjih odgovorih glede revitalizacije mestnega jedra.
<br />
<br />
<strong>d) športna dvorana Portoval: </strong><br />
V športnem parku Portoval bi dodali nove vsebine vezane na šport. Tako je predvideno drsališče oz. kotalkališče na prostem, kot tudi olimpijski plavalni bazen. Ta del mesta bomo povezali z novim peš lesenim mostom s Češčo vasjo. V zimskem času bo ta povezava lužila tudi za tek na smučeš.
<br />
<br />
<strong>e) velodrom Češča vas: </strong><br />
Območje velodroma Češča vas je potrebno celostno urediti. V prvi fazi je potrebno zaščititi leseno konstrukcijo velodroma z ustreznim nadkritjem. Takšen objekt bo lahko nudil prostor tako kolesarjem kakor tudi drugim športom (npr. atletiki, gimnastiki,…), da uporabljajo objekt. Za nadkritje in ostale vsebine je izdelana projektna dokumentacija. Tudi obstoječe območje za konjeništvo je potrebno ustrezno urediti, zato se bo tudi za to območje pripravil ustrezen prostorski akt, ki bo zagotovil razvoj konjeniškega športa na tem območju.
<br />
<br />
<strong>f) zidanice: </strong><br />
Zidanice in krajinska podoba vinogradniških območij na Dolenjskem, so nekaj posebnega in specifičnega v Sloveniji in tudi svetu. Nikjer se ne srečamo s tako veliko zidanicami na posameznem vinogradniškem območju, ob dejstvu, da ima vsak lastnik vinograda ali sadovnjaka svojo zidanico. Ob tem ne gre samo za prostorski problem, ampak tudi problem z vidika infrastrukturnega urejanja. Osnovni namen zidanic (shranjevanje vina, sadja, …) je že zdavnaj preraslo v bivalne potrebe, kar ima za posledico velike stroške z urejanjem cestne in komunalne infrastrukture in pluženjem snega. Problem je večplasten in se je dokončno razlezel na vsa vinogradniška območja, ko je država dovolila prijavo stalnega prebivališča v zidanicah. Na ta način si ljudje rešujejo stanovanjske probleme, poleg tega pa se zidanice spreminjajo v stanovanjske objekte, izven dovoljenih gabaritov za zidanice. To je dejstvo, ki ga je potrebno sprejet, pomembno pa je pravilno usmerjati širitev vinogradov in gradnjo zidanic v prihodnje. To specifiko je potrebno obrniti razvoju občine v prid in vinogradniška območja, poleg osnovnega namena, nameniti v čim večji meri razvoju zidaniškega turizma, ki se je že dodobra prijel tudi pri tujih gostih.
<br />
<br />
<strong>g) romska naselja: </strong><br />
Z vidika prostorske problematike Romskih naselij je to rak rana, ki ima svoje začetke desetletja nazaj. Če pogledamo samo Novo mesto in lokacijo Romskih naselij, lahko ugotovimo, da so se naselili na vse vstope v Novo mesto in z vidika prostora zasedli ključne lokacije. Žal je zakonodaja v Sloveniji taka, da ne moreš nikogar, ki je naseljen v objektu (pa je lahko objekt postavljen na črno in na tuji zemlji), brez njegovega soglasja preseliti nekam drugam. Dejstvo je, da občina sama, brez sodelovanja države in Romov, ne more narediti konkretnih korakov v pravo smer. Samo s sodelovanjem so možni premiki in začetek urejanja naselij.
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-23818486635476164552014-09-29T11:26:00.002+02:002014-10-02T09:02:02.017+02:00ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: STARO MESTNO JEDRO<strong>O strategiji, prometu in javnem prostoru starega mestnega jedra.</strong><br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">GREGOR MACEDONI:
</span></strong><br />
<em><strong>a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
</strong></em><br />
Da. Ukrepi: urediti mestno jedro v smislu talnih površin in infrastrukture (vključno s smetmi in mirujočim prometom); spodbujanje vsebine (dogodki); sofinanciranje obnov fasad; spodbujanje prihoda novih vsebin (univerza, javne službe, ministrstvo za gospodarstvo, vrtci, sole, "razpršeni hotel") – v celoti spodbujati razvoj urbane kulture v mestu.
<br />
<br />
<em><strong>b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
</strong></em><br />
V prvi fazi je za prej navedene smernice in vzpostavitev urbanega mestnega jedra potrebna delna zapora trga časovno (vikendi) in/ali prostorsko (zgornji del), kasneje – ob drugih celovitih ukrepih še nadaljnji koraki v smislu zmanjševanja parkirnih površin na Glavnem trgu in motornega prometa čez Glavni trg.
<br />
<br />
<em><strong>c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
</strong></em><br />
Zaenkrat javne površine sploh ne ustvarjajo primerne podobe mesta. Nekaj malega se sicer dela in je bilo narejeno vendar ni celostne podobe niti strategije. Vse poteka stihijsko ali ad hoc. Avto se vedno kraljuje v mestu. Prometne in cestne ureditve po obsegu in vložkih daleč presegajo peš in/ali kolesarske ureditve mestnega jedra.
<br />
Za izboljšanje razmer bomo zagotovili sredstva iz različnih virov za postopno prenovo tlakovanja (skupaj s prenovo infrastrukture) ter za prenovo fasad stavb v mestnem jedru (morda s projektom energetske prenove) ...
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">MILENA KRAMAR ZUPAN:
</span></strong><br />
<strong><em>a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
</em></strong><br />
Vsekakor nameravam, predvsem pa nameravam uresničevati s strategijo povezan akcijski plan za naslednja štiri leta. Projektov, ki jih je treba udejaniti, je dolga vrsta. Večina njih ima že brado. Naštejmo, kaj vse je treba postoriti:
<br />
- okrepitev prireditvene dejavnosti – kultura, šport, zabava, turizem;
<br />
- vzpodbuditev boljše, strukturi predela ustrezne programske podobe v mestnem jedru;
<br />
- izboljšanje pogojev za stanovalce v mestnem jedru (parkiranje, hrup, trgovina);
<br />
- izboljšanje dostopnosti mestnega jedra s kolesi in peš – nove kolesarske in peš povezave iz vseh predelov mesta do mestnega jedra;
<br />
- zagotovitev novih parkirnih/garažnih površin (Vindišar, Novi trg ipd);
<br />
- prenova Glavnega trga in Rozmanove ulice (infrastruktura, parter, pročelja, strehe, urbana oprema);
<br />
- zaključek gradnje Knjižnice Mirana Jarca;
<br />
- prenova Narodnega doma za potrebe mladine in kulture; <br />
- izgradnja pešpoti ob Krki v mestnem jedru – Župančičevo sprehajališče-Park EU; <br />
- prenova lokacije Novi trg 6; <br />
- ureditev mestne tržnice;
<br />
- ureditev trgov v mestnem jedru; <br />
- ureditev bogato opremljenega osrednjega mestnega igrišča;
<br />
- ureditev mestnih plaž (Portoval, Pumpnca, Park EU);
<br />
- ureditev razgledne točke v zvoniku škofijske cerkve svetega Miklavža; <br />
- zaključek urejanja Resslove ulice;
<br />
- oživitev Restavracije Breg;
<br />
- izboljšanje železniške postaje Center;
<br />
- skrb za zelenje mestnega jedra;
<br />
- dobra praznična okrasitev mesta;
<br />
- razvoj športnega parka Loka (prenova plezalne stene, skate parka, ureditev mini golf igrišča, zunanji fitness, programska prenova Hiše športov);
<br />
- nadaljevanje in zaključek razvoja lokacij Vindišar, Suhy-galerija, Seidlov mlin;
<br />
- drobne ureditve (namestitev kvalitetne urbane opreme, umetniških del, stalne galerije na prostem, nadaljevanje označevanja zanimivih lokacij);
<br />
- arheološki park Marof;
<br />
- ureditev parkirišča za turistične avtodome ob mestnem jedru;
<br />
- ureditev parkovnega območja ob gradu Grm.
<br />
Jasno, vse projekte, res veliko jih je, večina njih je neposredna naloga občine, je nemogoče uresničiti v naslednjih štirih letih. Ključ rešitve pa je, da se na prav vseh in ne le na delu njih aktivno dela ves čas, iz tedna v teden. Noben ne sme ostati vržen v predal. Le tako bo postopoma prišlo do rešitve tega ključnega, nekoč najlepšega mestnega predela. Pri tem se je nujno povezovati z zasebnim sektorjem, državo in njenimi institucijami, društvi, zavodi, stanovalci, iskati naložbenike, pripravljati kreativne, ekonomične rešitve. Med navedenimi in še kakšnim projektom bo nekaj zagotovo uresničenih v naslednjih letih, tisti, ki jih bo moč glede na situacijo v tem času rešiti - glede na finančno zahtevnost, lastniške odnose, pripravljenost projektov, sodelovanje z državo in zasebniki. <br />
Kako bomo to financirali? Del sredstev bo iz občinskega proračuna, del bomo zagotavljali z razpisov države oziroma EU, za del iskali zasebne naložbenike. Rezultati zagotovo bodo.
<br />
<br />
<strong><em>b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
</em></strong><br />
Zapori sem pogojno naklonjena, dolgoročno pa se mi zdi nujna, da bi lahko iz mestnega jedra naredili prijeten in živahen prostor za vse meščane in obiskovalce mesta.
<br />
Pogojno naklonjena pa sem zato, ker ocenjujem, da je treba pred in ob zaprtju mestnega jedra ali vsaj Glavnega trga za motorni/avtomobilski promet izvesti nujne ukrepe, ki bodo omogočili, da tak ukrep ne povzroči kakšnih pomembnih negativnih posledic za življenje jedra. Kateri ti pogoji so? Vsaj naslednji:
<br />
- zagotoviti je treba dodatna parkirna mesta v bližini trga (npr. Vindišar, Novi trg), ki bodo poslovnim subjektom in njihovim strankam v mestnem jedru omogočala dobro dostopnost;
<br />
- z več vzpodbudami društvom in drugim organizacijam in s prilagojenimi razpisi za prireditve okrepiti prireditveno dejavnost v mestnem jedru skozi celo leto, da bo privabila dodatne obiskovalce in koristila ter krasila načeloma prijetno staromestno scenografijo;
<br />
- prenoviti odprte javne površine, da bodo bolje prilagojene tistim, ki jim zapora izdatno koristi – pešcem, kolesarjem, invalidom, otrokom, poročnim parom etc.
<br />
<br />
<strong><em>c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
</em></strong><br />
Skrb za odprte javne površine zagotovo ni zadovoljiva. To je jasno vsakomur, ki odprtih oči hodi po mestu.
<br />
Zagotovila bom, da bodo odprte javne površine bolje vzdrževane in še posebej tudi bolje opremljene. Glede prvega imamo najbrž vsi jasno predstavo, kaj pomeni, pod drugim pa si predstavljam nove ureditve, ki zagotavljajo večjo privlačnost in funkcionalnost teh površin, kot denimo so: <br />
- igrišča za vse generacije, posebej seveda za otroke; tudi več drobnih igralnih točk vsepovsod po mestu;
<br />
- dobra opremljenost površin z urbanim pohištvom (klopi, koški za smeti, razsvetljava, pitniki etc) in
<br />
- opremljenost z umetniško opremo, tudi s kvalitetnimi spominskimi obeležji; <br />
- ureditev učnih poti po mestu – gozdne, zgodovinske, arhitekturne, obrečne; <br />
- ureditev več mestnih plaž oziroma družabnih prostorov ob Krki (Portoval, Pumpnca, Park EU; ležalniki, mivka, igrala, sanitarije etc);
<br />
- ureditev novih odsekov javnih sprehajalnih poti ob vodotokih (primarno: ob Težki vodi med Regrčo in Gotno vasjo ter Šmihelom in mestnim jedrom; ob Krki ob mestnem jedru);
<br />
- ureditev vsaj ene nove premostitve reke Krke za pešce in kolesarje – prednostno med Irčo vasjo in Grobljami s potjo do Podbreznika in do Cegelnice oz. z navezavo na Župančičevo sprehajališče;
<br />
- izboljšala bom tudi ureditev pohodniške poti okoli mesta – Rudolfove poti (usmerjevalni sistem, počivališča).
<br />
Na vseh navedenih projektih bo v naslednjih 4 letih prišlo do vidnih izboljšav.
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><strong>MATIC VIDIC:
</strong></span><br />
<em><strong>a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
</strong></em><br />
Da, tako da se formira projektni interdisciplinarni tim strokovnjakov, ki bo imel za nalogo v roku izdelati celovito strategijo. Le-ta bi morala dati odgovore, kaj naj bi bili osrednji ukrepi in določiti kdo mora izvedbeno kaj narediti.<br />
<br />
<strong><em>b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
</em></strong><br />
Tu je treba biti previden. Problematiko zapiranje trga za motorni promet je potrebno izvajati postopoma, po nekem zaporedju predhodnih potez /npr. izgraditev ustreznih parkirnih prostorov na robu historičnega jedra mesta, potem ustreznih povezovalnih peš poti.<br />
<br />
<strong><em>c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer? </em></strong><br />
Ne, javne površine so slabo izrabljene in podobo mesta slabo dopolnjujejo. Pristop k tej problematiki mora biti celovit in voden z enega mesta. Obstajati mora koncept urejanje in tudi oblikovni koncept poseganja in umeščanja začasnih ali priložnostnih objektov v historični prostor.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">MOJCA ŠPEC POTOČAR:
</span></strong><br />
<strong><em>a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev? </em></strong><br />
<strong><em>
b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
</em></strong><br />
<strong><em>c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?</em></strong>
<br />
<br />
Ocenjujemo in razumemo, da gre za večplastno razumevanje problematike, zato jo obravnavamo s stališč:
<br />
<br />
a. Zavzemamo se za trajni razvoj in revitalizacijo starega mestnega jedra. V našem programu je že zasnovana dolgoročna strategija, ki jo bomo samo z vsemi deležniki do konca zgradili. Trajni projekt razvoja in vrnitve življenja v mestno jedro zajema:
<br />
- zagotavljanje dnevnega dogajanja v centru mesta, tržnica, sejemski dnevi,
<br />
- povezava s kulturnimi, turističnimi, gostinskimi in športnimi dogodki,
<br />
- zagotavljanje potrebne podjetniške, prometne in inovacijske infrastrukture,
<br />
- razvoj raznovrstnih dejavnosti in spodbujanje krožne ekonomije, <br />
- prodaja ekološko pridelane hrane in izdelkov domače obrti, <br />
- vzpostavljanje pogojev za okoljsko trajnost in družbeno varnost. <br />
- vzpostavljanje pogojev za delovanje nevladnih in neprofitnih organizacij, zlasti humanitarnih in kulturnih društev ter organizacij civilne družbe,
<br />
- vzpostavljanje cenovno ugodne, po možnosti brezplačne prevozne povezave iz vseh krajev občine s centrom Novega mesta,
<br />
- ustvarjanje pogojev za razvoj gostinske dejavnosti, <br />
- ustvarjanje pogojev in organiziranje dogodkov, h katerim pritegnemo in povabimo kulturne in športne organizacije, društva, domača, iz sosednjih občin in tujine,
<br />
- prednost peš in kolesarskega prometa v centru mesta,
<br />
- omogočanje pogojev za oglede mesta in Dolenjske z zraka,
<br />
- omogočanje pogojev za razvijanje festivalov in prireditev s tradicijo.
<br />
<br />
b. Mladi v Novem mestu:
<br />
- vlaganja v rast gospodarstva (spodbujanje podjetništva, zagon novih podjetij, internacionalizacija ter razvoj novih poslovnih modelov za mala in srednja podjetja), <br />
- zaposlovanje s posebnim poudarkom na zaposlovanju mladih, povečevanje socialne vključenosti in zmanjševanje tveganja revščine, <br />
- ustvarjanje pogoje za zagotovitev rešitve stanovanjskih problemov, zlasti preko razvijanja stanovanjske zadruge, ugodnega financiranja nakupa stanovanja ter zagotavljanjem največje možne mere zasedenosti praznih stanovanj, <br />
- razvijanje izobraževanja,
<br />
- povečanje pomoči Mestne občine Novo mesto ob rojstvu otroka,
<br />
- ustvarjanje pogojev za aktivno staranje in zdravje,
<br />
- vrniti mlade v center Novega mesta,
<br />
- zagotoviti prostore za klubsko dejavnost, ki bo zajela interesno in glasbeno delovanje,
<br />
- zagotoviti štipendiranje doma in v tujini najbolj nadarjenih, in jih zavezati, da se po študiju vrnejo v Novo mesto,
<br />
- mlade povezati s turizmom in kulturo.
<br />
<br />
c. Trajnostni razvoj turizma povezanega s podjetništvom, kulturo in podeželjem
<br />
- Mestna občina Novo mesto prevzame vlogo povezovalca med obstoječimi in novimi turističnimi projekti, dejavnostmi, prenočitvenimi kapacitetami, zdravilišči, agencijami, gostinstvom;
<br />
- osrednje tri turistične točke so: staro mestno jedro Novega mesta, Otočec in Gorjanci, kot naravni, zgodovinski in geografski biseri;
<br />
- razširi in strokovno se okrepi delovanje Turističnega informativnega centra, ki izvaja dejavnost vsakodnevno, 24 ur in 7 dni v tednu, zlasti v starem mestnem jedru;
<br />
- turizem za zdravje in sprostitev;
<br />
- potovanja po poteh naravne in kulturne dediščine; <br />
- turizem na deželi (turistične kmetije, prenočitvene zmogljivosti in zidanice); <br />
- razvoj kulinarike in enologije;
<br />
- razvijanje dejavnosti income turizma;
<br />
- aktivne počitnice mladih in turistov;
<br />
- povezava turizma s kulturo, da postaneta siamska dvojčka Novega mesta; <br />
- povezava s gospodarstvom;
<br />
- povezava s športnimi organizacijami in organizatorji tekmovanj;
<br />
- povezava z vsemi oblikami izobraževanj v Mestni občini Novo mesto;
<br />
- povezava s sakralnimi objekti in njihovimi kulturnimi in arhitekturnimi zakladi na območju Mestne občine Novo mesto;
<br />
- prednost dobijo turistične, kulturne, zabavne in športne vsebine, še zlasti, če so ponavljajoče, tradicionalne, namenjene širši javnosti, festivali ipd, in ki se dogajajo ali dotaknejo starega mestnega jedra;
<br />
- povezava z vsemi oblikami izobraževanj v Mestni občini Novo mesto;
<br />
- povezava s trgovinami s spominki, založbami, knjigarnami, izdelovalci izdelkov domače obrti …;
<br />
- povezava s ponudniki hrane prednost domači, prepoznavni kuhinji in ponudnikom v starem mestnem jedru omogočiti, da razširijo potrebne vsebine, pri tem imajo prednost lokali s svojevrstno ponudbo, hrano, zabavo, glasbo …;
<br />
- povezava s proizvajalci in prodajalci domače pridelane hrane – s kmetijami, podjetji, trgovinami …;
<br />
- omogočanje pogojev razvoja turizma na Otočcu;
<br />
- izkoristiti Gorjance, naravno okolje, obstoječo turistično in gostinsko ponudbo na Gorjancih, brez razvijanja novih;
<br />
- izkoristi turistično ponudbo manjših krajev – zlasti prepoznavno lokalno ponudbo, s poudarkom na povezovanju; <br />
- povezovanje z okoliškimi občinami, ponudniki (zlasti Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice, Kostanjevica, Brežice, Zagreb, Ljubljana, Istra, jadranska obala …).
<br />
<br />
d. Razvoj kulture temelji na prepoznavanju, vrednotenju in spodbujanju kulturno zgodovinskih dosežkov, varovanje kulturnih obeležij, poveže kulturo s turizmom in razvojem mestnega jedra in zajema sledeče predloge rešitev:
<br />
- širitev mednarodnega sodelovanja in uveljavljanja gledališča sodobne umetnosti in art kina v javnem zavodu Anton Podbevšek Teater;
<br />
- Dolenjskemu muzeju omogočiti pogoje za razširitev razstavnih prostorov, zlasti za predstavitev arheološke dediščine, ureditev arheološkega muzeja na prostem na Marofu;
<br />
- Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto omogočiti dokončanje prostorov in stalno odprtost;
<br />
- KC Janeza Trdine omogočiti pogoje za razširitev dejavnosti zlasti na več lokacijah in v poletnem času in v starem mestnem jedru;
<br />
- razvijanja alternativne kulture in kulture mladih; <br />
- razvijanje založbene dejavnosti;
<br />
- organiziranja novomeških poletnih večerov in ponavljajočih se prireditev;
<br />
- kulturni dogodki na Gradu Grm Novo mesto;
<br />
- ustvarjanje pogojev za vzgojo, izobraževanje in spodbujanje mladih in socialno ogroženih skupin za obiskovanje kulturnih institucij.
<br />
<br />
e. Varovanje sakralnih objektov, njihove vsebine in dediščine - Škofija Novo mesto, Kapitelj, Frančiškanski samostan s knjižnico in cerkvijo, Evangelijska cerkev dobrega pastirja, cerkve, romarske poti in središča, in druga obeležja kot kulturno-zgodovinska dediščina
<br />
<br />
f. Prostorska urejenost MO Novega mesta:
<br />
- vključitev kakovostnega mestnega arhitekta;
<br />
- povabilo arhitekturni in krajinski stroki za pripravo novih projektov;
<br />
- izvedba posegov v prostoru skladno z zahtevami stroke;
<br />
- skrb za zunanji videz in varnost krajev in stavb Novega mesta, Otočca, Stopič, Dolža, Brusnic, Gabrja, in drugih krajev, javnih površin;
<br />
- ustvariti pogoje za nakup zanimivih objektov in stavb , s poudarkom na starem mestnem jedru;
<br />
- omogočiti pogoje za oddajo v najem prostorov za turistične dejavnosti, prodajo spominkov, domače obrti, in po možnosti subvencionira najemnine;
<br />
- ureditev javnih površin, sprehajalne poti ob Krki in vodotokih vezanih na reko Krko,
<br />
- uredi se kopališče, čolnarne, pristane za plovila;
<br />
- zagotovitev pravne in finančne podlage in sredstev za popravilo zunanjega videza in morebitnih nevarnosti iz stavb, zlasti fasad, streh, v mestu in zagotovi finančna sredstva preko stimulacij in ugodnih posojil investitorjem;
<br />
- zagotovitev energetsko varčnih javnih stavb;
<br />
- vse navedeno se poveže s turizmom.
<br />
<br />
g. Razvoj življenja in mestnega dogajanja ob reki Krke z vodotoki z ureditvijo in zgraditvijo kopališča na Krki, pešpotmi in kolesarskimi potmi
<br />
<br />
h. Zgraditev brvi preko reke Krke na Brodu v Novem mestu
<br />
<br />
Glede zapore Glavnega trga za motorni promet ni mogoče dati enoznačnega odgovora. Zagotovo si kultura, organizatorji prireditev in turistični delavci želijo, da bi bil Glavni trg zaprt. Na drugi strani so gospodarske in trgovske ter storitvene dejavnosti na Glavnem trgu lahko prizadete, ker so se glavni tokovi umaknili izven mestnega jedra. Zapora glavnega trga za motorni promet bi bil udarec za navedene dejavnosti. Zapora mora zato biti rezultat dogovora vseh, morebitno izgubo pa se mora nadomestiti z rešitvami, ki jih bodo sprejeli vsi. Potrebno je tudi rešiti problem parkiranja (garažna hiša).
<br />
<br />
Vzdrževanje in urejanje javnih površin v Novem mestu ni ustrezno in pogostokrat ne daje pričakovane podobe mesta. Za ureditev želimo več znanja in namenskih sredstev.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">RAFKO KRIŽMAN:
</span></strong><br />
<strong><em>a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
</em></strong><br />
Po široki razpravi definirati program in prioritete razvoja območja mestnega jedra, poskrbeti za prostorsko dokumentacijo. <br />
<br />
<strong><em>b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
</em></strong><br />
Menim, da se zapora jedra lahko izvaja postopoma. En od predlogov z zadnje tribune v Situli o vikend zaporah bi bilo vredno preizkusiti, v vsakem primeru do naslednjega poletja v Novem mestu bo potrebno formalizirati načine zapore Glavnega trga. Predhodno je potrebno urediti zadostno število parkirnih mesta ob vstopih v mestno jedro. Ena od opcij, ki jo vidim, je širitev peš cone na večjo površino – po zgledu Slovenske ceste v Ljubljani (mimo pošte npr.)
<br />
<br />
<strong><em>c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
</em></strong><br />
Menim, da vzdrževanje in urejanje javnih površin ni ustrezno. Z majhnimi koraki urejati značilne ambiente, poenotiti urbano opremo, omejiti nakupe opreme iz kataloga.
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><strong>UROŠ LUBEJ:
</strong></span><br />
<strong><em>a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
</em></strong><br />
Naš cilj je, da moramo v mesto vrniti prebivalce in s tem življenje. Če bo mestno jedro imelo zadovoljne prebivalce, potem bodo zaživele tudi druge funkcije.
Tako je, kot ste napisali v vprašanju. Mesto nima zasnovane celovite strategije. Imamo OPN, ki je tako strateški kot izvedbeni prostorski dokument naše občine, vendar mu manjka dorečenosti, velikokrat je tudi skupek želja, ne pa celovita (premišljena) vizija razvoja mesta in občine v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.
<br />
Se pravi, potrebujemo vizijo in strategijo razvoja mesta (ki je vključena v vizijo in strategijo razvoja občine).
<br />
Ne glede na to, v Solidarnosti Novo mesto ocenjujemo, da mestno jedro potrebuje celostno prenovo, tako Glavnega trga kot širšega območja. Potrebno je urediti promet, prenoviti komunalno infrastrukturo in tlakovane površine ter zasnovati in urediti urbano opremo. Potrebna je tudi programska prenova, ki bo podkrepljena z ustreznimi spodbudami.
<br />
Mislim, da je prostor potrebno obravnavati celovito in integralno. Vsak posamezen ukrep, na primer zaprtje, povzroči da pade „domina“ nekje drugje. OPN tega „kontroliranega rušenja domin“ ne omogoča, zato je potrebno izdelati strategijo reševanje teh „domin“.
<br />
OPN je trenutno v fazi sprememb in dopolnitev. To pomeni, da imamo izjemno priliko, da se vprašamo, kakšen razvoj mesta (in celotne občine) želimo. V nasprotnem primeru bomo spet prišli do tega, da bodo zgolj pridobivali pobude s strani raznih investitorjev in jih vključevali v "novi" OPN.
<br />
Skratka, potrebno je zastaviti celovito strategijo, ki bo temeljila na viziji in na resnih analizah, v sodelovanju s strokovno javnostjo, občankami in občani, ter šele na tej podlagi začeti izvajati konkretne ukrepe.
<br />
Glede na to, da je občina naročila izdelavo predloga revitalizacije mestnega jedra, je stališče Solidarnost Novo mesto v tem trenutku predvsem v tem, da prisluhnemu temu predlogu. Malo smo razočarani nad tem, da občina tega kot naročnik že ni objavila in je to nekje v nekem predalu. Kakor koli že, prepričan sem, da so snovalci te strategije tudi predvideli, na kakšen način bo iz predloga nastala rešitev in tudi kakšno vlogo ima v tem procesu občinska uprava, občinski svet in župan.
<br />
<br />
<strong><em>b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
</em></strong><br />
Stališče Solidarnosti Novo mesto in mene kot županskega kandidata je samo v tem, da je potrebno mestu vrniti življenje. Konkretne rešitve so stvar dialoga med politiko, stroko, stanovalci in podjetji. Predvsem me zanima, kaj meni stroka, ki je prav gotovo upoštevala vse dileme morebitnega zaprtja.
<br />
Glede na naše pogovore s strokovnjaki in glede na to, kaj vendarle pričakujejo nekateri obstoječi trgovci, osebno ocenjujem, da absolutna zapora prometa na Glavnem trgu ni nujna. Potrebno pa je odpreti prostor pešcem, avtomobilski promet pa ustrezno „stisniti“. Pešci morajo postati „kralji“ v mestnem jedru, avtomobilski promet se jim mora prilagoditi. Sedaj je obratno.
<br />
Na splošno je v našem mestu potrebno obrniti prioritete: od velikih investicij, namenjenih kapitalom, potrošništvu in zabavi, je potrebno prostor urejati za dobro, zdravo življenje, ki bo vabljivo prebivalstvo in posledično tudi za turiste in investitorje.
<br />
Garažne hiše (Kandija, Zdravstveni dom, NOvi trg, pod kapiteljskim gričem) so predvidene že v OPN-ju. Nova prometna ureditev v območju Kandije, Glavnega trga in Rozmanove s ciljem ukinitve tranzitnega prometa iz mestnega jedra pa je mogoča šele po izgradnji parkirne hiše v Kandiji (sedanje zasilno parkirišče ni ustrezno, poleg tega je zastonj in na njem parkirajo dnevni migranti (zaposleni v mestnem jedru)). Zato že ob 9. uri ni mogoče več dobiti prostega parkirnega mesta. Rešitev za slednje (in tudi uporabnike mesta) je P+R. Sicer pa imaš res solidno pripravljen program.
<br />
<br />
<strong><em>c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
</em></strong><br />
Ne, odprte javne površine niso ustrezno urejene, predvsem pa jih je premalo. Vemo, da Novo mesto nima parka, mestno jedro zasedajo avtomobili, prav tako je premalo zelenic in igrišč v soseskah. V drugih občinskih središčih je stanje podobno. Javne odprte površine niso ustrezno vzdrževane, večinoma so zanemarjene – vse to kaže na pomanjkanje znanja in strokovnosti, predvsem pa zavedanja, da so prav te površine ogledalo mesta in krajanov. Menim, da bi bilo vse to mogoče izboljšati z več strokovnega znanja in ustrezno prerazporeditvijo sredstev. Na tem področju se da razmeroma veliko narediti že z majhnimi sredstvi.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">JOŽE KOBE:
</span></strong><br />
<strong><em>a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev? </em></strong><br />
DA. Osrednji ukrep bo individualna obravnava posameznih stavb in uskladitev nujnih ukepov z lasniki stavb in zainteresirano javnostjo. Prizadeval si bom, da se bo večji del sredtsev iz EKO sklada in podobnih finančnih virov, pod ugodnejšimi pogoji usmeril v mestno jedro.
<br />
<br />
<strong><em>b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
</em></strong><br />
Trenutno niso izpolnjeni pogoji za zaporo za motorni promet. Po spremembi parkirnega režima in drugih ukrepov pa bo možno razmišljati o omejitvi prometa (enosmerni promet.)
<br />
<br />
<strong><em>c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
</em></strong><br />
Ni ustrezno. Povečati sredstva za vzdrževanje in strokovno okrepiti službo.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">BOJAN KEKEC: </span></strong><br />
<strong><em>a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
</em></strong><br />
Menimo, da je bilo pripravljenih že veliko različnih zasnov za revitalizacijo starega mestnega jedra. V pripravo strategije bodo vključeni vsi prebivalci mestnega jedra in strokovna javnost. Glavni ukrepi bodo šli v popolno obnovo Glavnega trga in Rozmanove ulice (cestna in komunalna infrastruktura), obnova fasad, prenova tržnice in Narodnega doma. Glavni poudarek bo na študiji ukrepov in možnosti revitalizacije starega mestna jedra, kot posledica zaprtja za motorni promet.
<br />
<br />
<strong><em>b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
</em></strong><br />
Zaprtje Glavnega trga je zelo pomembno vprašanje za oživitev mestnega jedra in s strokovnega vidika težak zalogaj. Takoj bomo pristopili k temeljiti in celoviti študiji, ki bo vključevala revitalizacijo mestnega jedra, s posebnim poudarkom na prometni ureditvi. Kar tako všečno obljubljanje, da se bo Glavni trg zaprl za promet in da bo s tem rešeno in revitalizirano mestno jedro, je neresno in nestrokovno. Naredili bomo vse, da se v čim krajšem času izdela temeljita študija, ki bo pokazala konkretne ukrepe, ki jim bomo sledili in realizirali.
<br />
<br />
<strong><em>c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?</em></strong><br />
V Novem mestu je veliko majhnih točk, kje se lahko srečamo z ostalimi meščani. S postopnim umikom ali zmanjšanjem motornega prometa bi postopoma povečevali število urbane opreme ter ustrezne zasaditve, katere bi v poletnih mesecih nudile prijeten hlad prebivalcem mesta. Kvaliteta in kvantiteta javnih, še posebej pa zelenih površin v mestu, je pod vsakim nivojem in vsekakor ne dopolnjujejo programov in podobe mesta. Prednost Novega mesta je v tem, ker so blizu velike zelene in gozdne površine (Portovald, Ragov log, Marof), ki omogočajo občanom prostor za rekreacijo in pomenijo pljuča Novemu mestu. Ključen projekt je Arheološki park Marof, ki bo dopolnjeval podobo mesta in nudil meščanom ter turistom novo dimenzijo izrabe mestnih zelenih površin. Drugi ključen projekt je razvoj športnega parka Portovald z navezavo na rekreacijsko območje Češča vas in Podbreznik.
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-89189627421215542242014-09-29T11:01:00.004+02:002014-10-02T09:02:12.776+02:00ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: KANDIDATOVE PREDNOSTI<strong>Kaj so po vašem mnenju vaše osrednje primerjalne prednosti pri reševanju prostorskih zagat občine v naslednjih štirih letih?</strong><br />
<strong>
</strong><br />
<br />
<span style="font-size: large;"><strong>GREGOR MACEDONI:
</strong></span><br />
Dosedanje izkušnje, ko sem pri projektih, ki sem jih soustvarjal vedno dajal poudarek na vključevanju kompetentnih strokovnjakov iz področja arhitekture in oblikovanja (Knjigarna Goga, Hostel Situla, …). Hkrati poznam izvedbeno plat investicijskih projektov iz svojih izkušenj v gospodarstvu, kar je pomembno za učinkovit in celovit pristop pri urejanju prostora (potrebno se bo v naslednjih letih premakniti od kupčkov papirja).
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><strong>MILENA KRAMAR ZUPAN:
</strong></span><br />
Težko bi rekla, kaj so primerjalne prednosti, vsekakor pa se bom reševanja prostoroskih težav in težav nasploh lotila, lotila se jih bom odločno, lotila se jih bom s pomočjo stroke in javnosti, poiskala bom dobre ali najboljše rešitve, finančna sredstva in ostalo, kar je nujno, da se reči reši - ene takoj, druge prej, torej v štirih naslednjih letih, nekatere, teh mora biti čim manj, pa pač slej, vsekakor pa vse čim prej.<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><strong>MATIC VIDIC:
</strong></span><br />
Ker sem nov obraz in neobremenjen z vsemi predhodnimi neuspehi sem pripravljen sodelovat s strokovno javnostjo in jo upoštevat pri načrtovanju in izvedbi.
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><strong>MOJCA ŠPEC POTOČAR:
</strong></span><br />
Osrednje primerjalne prednosti pri reševanju prostorskih zagat Mestne občine Novo mesto so v tem, da je na načrtovalski ravni mnogo dela opravljenega, potrebna je le še realizacija.
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><strong>RAFKO KRIŽMAN:
</strong></span><br />
Nisem iz »prostorske« stroke, ampak tudi drugi kandidati niso. Dobro pa poznam mesto, občino in širšo regijo. Tukaj živim in delam že vse življenje. Kot šolnik, športnik, občinski svetnik/podžupan in direktor komunalnega podjetja sem se dobro seznanil z izzivi. Tudi sodeloval sem pri sprejemanju številnih aktov. Npr. Ureditveni načrt Portoval. Poznam večino ljudi, ki na tem področju delajo in vem s kom se moram posvetovati, ko bodo pred menoj pomembne odločitve.
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><strong>UROŠ LUBEJ:
</strong></span><br />
Raje bi govoril o primerjalnih prednostih naše občine: Občina ima zelo razvito gospodarstvo. Lega ob avtocesti med ZG in Ljubljano in ob 3. razvojni osi. Dolgoročni prostorski razvoj je jasno začrtan (OPN, obvoznice). Velik potencial so tudi kulturna dediščina (zlasti arheologija v Novem mestu), ohranjena narava (Krka, Gorjanci) in lepo podeželje ter razmeroma zelo čisto okolje.
O sebi lahko rečem le to, da se čutim polno odgovornega, da prispevam vse, kar je v moji moči, da bodo potenciali novomeške občine služili občankam in občanom; da sem dovolj pogumen, da ne bom podlegel pritiskom, ki velikokrat onemogočijo uspešno vodenje in upravljanje ter da imam dovolj izkušenj in pameti, da vem, da v nobenem županskem šerifu ni toliko izkušenj in toliko pameti, kot jih premore neka skupnost kot celota. Zato menim, da sem med županskimi kandidati edini, ki ne obljubljam veliko, sploh pa ne tega, da bom „občino vzel v svoje roke“, ampak zato, da jo vrnem občankam in občanom.
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><strong>JOŽE KOBE: </strong></span><br />
Imam izjemne izkušnje iz koncipiranja, rutinskega vodenja in izvedbe projektov ter rutinsko črpanje tujih finančnih virov. Zadnjih 8 let sem namreč vodil vse večje okoljske projekte v občini ter zanje pridobil iz EU in RS 23,9 MIO EUR ali 81% vseh sredstev, ki jih je v osmih letih pridobila občina. Vmes sem vodil občinsko upravo in tedaj saniral proračun.
Dolgoletno delo v občinski upravi zagotavlja tudi ustrezne izkušnje timskega dela, zato bo vodenje občine operativno prvega dne nastopa mandata.
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><strong>BOJAN KEKEC:
</strong></span><br />
Usklajevanje razvojnih protreb in zahtev po varovanju okolja in prostora kakor tudi zagotovitev nadaljnega razvoja gospodarstva v celotni MONM.
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-55936065897238063212014-09-28T10:00:00.000+02:002014-10-20T09:14:57.981+02:00ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: NOVE NALOŽBE<b>S katerimi ukrepi boste privabili nove naložbenike v občino? Kakšnih naložbenikov si posebej želite v občini? </b><br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>GREGOR MACEDONI: </b></span><br />
Odgovor je v dobri infrastukturi, privlačnem okolju (tako v arhitekturnem kot kulturnem in programskem smislu) za mlade aktivne prebivalce, s čimer se oblikuje nova urbana kultura v mestu ... ki je lahko zanimiva delovna sila za nove inovativne gospodarske panoge. Naložbeniki pa morajo dobiti lokacije in območja za razvoj svojih idej in investicijskih projektov. Zadeve je treba skladno s sprejetim OPN prilagoditi novim potrebam in gospodarski realnosti.
<br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">MILENA KRAMAR ZUPAN: </span></b><br />
Želim si naložbenikov, ki bodo odpirali kvalitetna nova delovna mesta, ki bodo ustvarjali veliko dodano vrednost, imeli uspešno poslovanje, ki bodo seveda tudi družbeno odgovorni, posebej do mikro okolja, v katerem se razvijajo. Želim, da tudi zaradi aktivnosti občine mesto ostane gospodarsko uspešno in da se razvija tudi v novih, za naslednja desetletja prespektivnih gospodarskih smereh. Posebej pa, da razvija v vsakem času človeštva koristne vrline: ustvarjalnost, pridnost, spoštovanje soljudi in narave.<br />
<br />
Kako privabiti naložbenike? Vsekakor se ne sme čakati, da pridejo. Treba jih je res aktivno vabiti – iz celega sveta. Treba pa je oblikovati tudi privlačen prostor zanje. To pomeni, da mora biti:
<br />
- zagotovljena dobra infrastrukturna opremljenost mesta (avtoceste, železnice, elektrika, plinovod ipd);<br />
- na razpolago v mestu in zaledju dovolj in ustrezna delovna sila;<br />
- na razpolago načrtovane ali celo že opremljene površine za izgradnjo novih gospodarskih objektov;<br />
- mesto mora biti privlačno za zaposlene – urejeni vrtci, šole, igrišča, trgovska ponudba, zdravstvena in kulturna ponudba ter ostalo, kar oblikuje zadovoljstvo z življenjskim prostorom.<br />
<br />
Navedeno za nas konkretno pomeni, da je treba (tudi skupaj z državo) razvijati naslednje projekte (izpostavljam jih 5, menim, da ključnih):<br />
- začetek izvedbe tretje razvojne osi, posebej cestne povezavo in to prvenstveno na odseku ob Novem mestu, vsekakor pa čim prej od tu do Celja in proti Hrvaški;<br />
- posodobitev železniških povezav, posebej za potrebe industrije;<br />
- razvoj gospodarske cone na Cikavi in ob Straški cesti;<br />
- izvedba zanke elektro daljnovodov okoli Novega mesta;<br />
- skrb za dobro stanje družbene infrastrukture (vrtci, šole, zdravstvo, kultura, …), seveda tudi razvoj fakultet, povezanih s potrebami industrije.<br />
<br />
Resno velja razmisliti o ustanovitvi institucije (lahko tudi okrepitvi kake obstoječe), morda celo regionalne, medobčinske, katere naloga bo privabljati naložbenike v naše okolje in tudi skrbeti, da se to okolje čim bolj približa zadovoljitvi tistih potreb investitorjev, ki so odločilne pri njihovi izbiri okolja razvoja. O tem se bom z občinskim svetom in drugimi dolenjskimi občinami pogovorila takoj po morebitni izvolitvi za županjo.
<br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">MATIC VIDIC: </span></b><br />
Na obstoječih občinskih prostorih oprostitev plačila komunalnega prispevka. Izgradnja nove obrtno/industrijske cone.
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>MOJCA ŠPEC POTOČAR: </b></span><br />
Nova naložbenike v občino je mogoče privabiti samo, če so ponudbeni pogoji za naložbe konkurenčni okolici in če gospodarsko okolje zagotavlja pogoje za razvoj vlagatelja. Menimo, da je trenutna cena komunalno urejenih stavbnih zemljišč previsoka, previsoko je tudi nadomestilo za komunalno infrastrukturo. Naložbenikov ne moreš izbirati, veseli bomo vsakega, ki je pripravljen investirati v Mestno občino Novo mesto, še zlasti, če je to v starem mestnem jedru.
10. Osrednje primerjalne prednosti pri reševanju prostorskih zagat Mestne občine Novo mesto so v tem, da je na načrtovalski ravni mnogo dela opravljenega, potrebna je le še realizacija.
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>RAFKO KRIŽMAN: </b></span><br />
Na globalnem trgu poteka resno tekmovanje med mesti, regijami, državami v privabljanju (zlasti greenfiled) investitorjev v svoja okolja. To je zelo zahteven in resen posel, ki ga je potrebno zaupati strokovnjakom. Naredili bomo, kar bo potrebno za pridobitev resnih vlaganj. Hkrati poudarjamo, da je za nas vsako delovno mesto pomembno. Tudi eno novo delovno mesto v majhnem podjetju. Vsi zahtevki in postopki, povezani z odpiranjem delovnih mest bodo prednostno obravnavani. Prednost bi morali imeti naložbeniki v tehnološko in znanstveno delo, povezani z našimi podjetji. Ukrepi: nižje najemnine na lokacijah: Podbreznik in mestno jedro, odpravljanje administrativnih ovir, pogajanja o dobrih cenah idr.
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>UROŠ LUBEJ: </b></span><br />
Temeljni ukrep, ki bo v to občino privabil ljudi in podjetja, je jasna vizija in strategija občine, ki ve, kaj hoče in kam gre. Naložbenikom lahko ponudimo obstoječa nezazidana stavbna zemljišča in tudi opuščene objekte, ki so primerni za prenovo, nenazadnje pa tudi kakovostno okolje za bivanje in za razvoj turizma zelo širokega spektra. Želimo si naložbenikov, ki bodo znali izkoristiti potenciale in obenem spoštovali obstoječe kvalitete.
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>JOŽE KOBE: </b></span><br />
Z zagotavljanjem kakovostne komunalne oskrbe, možnosti za razširitve obstoječih in gradnjo novih poslovnih dejavnosti, s posebno pozornostjo do rastočih lokalnih in regionalnih podjetij.
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>BOJAN KEKEC: </b></span><br />
Ustrezna prostorska politika z v naprej pripravljenimi zemljišči primernimi za gradno. Podjetja bi bila deležna še dodatnih spodbud v kolikor bi v mesto pripreljala visoko tehnologijo, čisto tehnologijo ter omogočila večje število zaposlitev. Novo mesto nima niti ene komunalno opremljene gospodarske cone, kjer bi lahko postavili gospodarski obrat, ki bi zaposloval recimo 100 ljudi. Pogoji za to so v veljavnem OPN-ju zagotovljeni. Pričakujemo, da bo sprejela država konkretne ukrepe pri izgradnji obvoznic okoli Novega mesta z navezavo na 3. razvojno os. Ta cestna povezava je ključna za razvoj gospodarske cone in ustvarja pogoje za interes potencialnih vlagateljev oziroma naložbenikov. Poudarek bo na zagotavljanju ustreznih pogojev malim in srednjim podjetjem.
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-6375217404203982552014-09-27T11:14:00.000+02:002014-10-02T09:02:33.011+02:00ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: 650 LET NOVEGA MESTA<b>S katerimi projekti na področju urejanja prostora boste označili 650-letnico mesta? </b><br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>GREGOR MACEDONI: </b></span><br />
Preureditev Glavnega trga v deloma peš cono in prenova tlakovanja skupaj s prenovo tržnice bi bila izjemna poteza za tak dogodek. Realno pa to ni možno izvesti v tako kratkem času. že vzpostavitev drugačnega prometnega režima bi bilo nekaj. Morda je izvedljiva tudi prenova dela tlakov Glavnega trga ali vsaj dosežen konsenz glede tega. Lahko bi tudi obeležili 650-letnico z zaporami Glavnega trga čez vikende in bi se na tem prostoru odvijali različni dogodki, kulturne in urbane vsebine ter program, da se pokaze kaj je v mestu možno... Pripraviti zbornik vseh strategij in vizij zadnjih 20 let na področju prostorskega urejanja ter skozi pregledno razstavo poiskati kvalitetne ideje ter tako oblikovati dolgoročno strategijo razvoja občine na področju prostora in vzpostaviti prioritetno listo konkretnih ukrepov.<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>MILENA KRAMAR ZUPAN: </b></span><br />
650-letnica je tik pred nami, občina pa že izvaja razpis, s katerim privablja sodelujoče k obeležitvi tega praznika. Skratka, praznično leto in 7. april sta le par mesecev stran.
Aktivnosti v prazničnem letu je treba usmeriti v naše staro mestno jedro, ki je prostor, zaradi katerega smo tedaj postali mesto.<br />
<br />
Ob nadaljevanju aktivnosti, ki se že vodijo, bo nov župan lahko dodal še kaj. Obletnico moramo v prvi vrsti obeležiti z:<br />
- zanimivim prireditvenim programom;<br />
- razmislekom o prihodnosti mesta, denimo o tem, kakšno mesto si želimo urediti tja do njegove 700-obletnice. Za tak razmislek je ta priložnost čudovit čas, izvesti pa ga je treba z vsemi deležniki razvoja mesta;<br />
- realizacijo zanimivih drobnih urbanih intervencij – začasnih in stalnih (umetniška, kreativna dela v javnem prostoru);<br />
- postaviti kvalitetno spominsko obeležje Rudolfu IV.;<br />
- poimenovati del mesta (ulica ali trg ali sprehajališče) po ustanovitelju;<br />
- izvedbo kakšnega bistvenega stalnega projekta, povezanega z mestnim jedrom – morda ureditve pešpoti ob Krki vse okoli mestnega jedra, ureditve osrednjega mestnega igrišča v ali tik ob tem območju, ureditev stalne galerije na prostem – skratka projektov, kakršni so najverjetneje še uresničljivi do oziroma v prihodnjem letu.<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>MATIC VIDIC: </b></span><br />
- arheološki muzej na Marofu<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>MOJCA ŠPEC POTOČAR: </b></span><br />
Na področju navedenega prostora ob 650-letnici mesta pričakujemo, da bo mesto izvedlo tako prenovo turistične in kulturne dejavnosti, poleg tega pa pričakujem, da bo v Novem mestu trajno ostal spomin na praznik. Predlagamo kiparsko obeležje.<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>RAFKO KRIŽMAN: </b></span><br />
Visok mestni jubilej želimo dostojno obeležiti, hkrati pa želimo v prihodnjem letu pripraviti celovito razvojno strategijo občine, ki bo začrtala podobo mesta in občine za prihodnje generacije.<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>UROŠ LUBEJ: </b></span><br />
V Solidarnosti Novo mesto zagovarjamo vključevanje javnosti in stroke v procese odločanja, tako da bomo ustanovili delovno skupino, sestavljeno iz referenčnih ljudi (umetniki, zgodovinarji, arhitekti itd.) in da bo ta skupina na demokratičen in strokoven način odločila, kako bo potekalo praznovanje. Okrasitev mesta bi morala biti estetska in zadržana (tudi v cenovnem smislu).<br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">JOŽE KOBE: </span></b><br />
Podpiram že usklajeno zasnovo in obeležitev obletnice.<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>BOJAN KEKEC: </b></span><br />
Praznovanje ob 650 letnici bomo primerno obeleležili z ureditvijo parka ter postavitvijo kipa / skulpture v čast podelitelju mestnih pravic Rudolfu IV. Habsburškemu.Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-81371188720614535002014-09-27T11:01:00.003+02:002014-10-02T09:02:44.511+02:00ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: KOLESARJI IN PEŠCI<b>Ali nameravate narediti občino prijaznejšo za dnevne kolesarje in pešce? S kakšnimi ukrepi se boste lotili svojih ciljev na tem področju? </b><br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">GREGOR MACEDONI:</span></b><br />
Gre za prometno preureditev omenjeno v točki 2. (4. in 5.). Peš cone je potrebno zagotoviti v mestnem jedru (Glavni trg) v navezavi s Kandijo (Grm in proti Portovalu) na eni in Novim trgom na drugi strani kjer se to območje nadaljuje proti obrežju Krke na Loki. Vsa nabrežja postopno urediti v peš oz. kolesarsko območje. Dograditi se več kolesarskih stez, sploh na območjih, ki imajo kolesu prijaznejšo konfiguracijo ter je to prostorsko lažje.<br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">MILENA KRAMAR ZUPAN:</span></b><br />
Zagotovo bom in to s številnimi ukrepi. V mestnem, deloma tudi izvenmestnem prostoru morajo imeti prednost nemotorne in javne oblike prometa. Kolesarjenje je posebej pomembno, saj poudarja skrb za okolje, zdravje, javno in družinsko ekonomijo, porabo prostora … Zagotoviti pa je treba varno kolesarjenje, česar pogoj je urejanje omrežja kolesarskih poti, con umirjenega prometa in promocija odgovornega, varnega, strpnega udeleževanja v mestnem prometu s strani vseh udeležencev.<br />
<br />
Kaj bom storila za kolesarjenje?<br />
- sodelovala bom z vsemi, ki želijo razvijati kolesarski promet v mestu, denimo z že aktivno Novomeško kolesarsko mrežo;<br />
- izvajala bom že veljavni načrt za ureditev novih kolesarskih in pešpoti v mestu. Realno se mi zdi, da v naslednjih letih dobimo vsaj kakih 5 kilometrov novih povezav, torej: – odseka ob Težki vodi med mestnim jedrom in Šmihelom ter med Regrčo vasjo in Gotno vasjo; odsek kolesarske poti ob reki Krki ob mestnem jedru med Župančičevim sprehajališčem in Parkom EU (in morda naprej do Plave lagune); most za kolesarje in pešce pri Irči vasi med naseljem Drska-Brod in naselji Podbreznik, Groblje ter Cegelnica; kolesarske steze ob Levičnikovi cesti med Žabjo vasjo in Ločno; kolesarske steze ob delu Straške ceste – do Mirnopeške ceste. S temi izvedbami bomo tudi medsebojno povezali velik del obstoječih kolesarskih površin.<br />
- sanirala bom črne kolesarske točke;<br />
- ob rekonstrukcijah glavnih mestnih cest bo vedno osrednji razmislek o pogojih za kolesarje in seveda za pešce ter javni promet;<br />
- spodbujala bom sobivanje kolesarjev in pešcev ter nasploh spoštovanje in strpnost med različnimi prometnimi oblikami;<br />
- zagotovila bom ustrezna parkirna mesta za kolesa ob vseh občinskih objektih. Vzpodbudila pa bom tudi druga institucije in podjetja, da storijo enako;<br />
- vzpodbudila bom podjetja, da v svoje razvojne načrte in aktivnosti vključijo povečanje deleža zaposlenih, ki prihajajo na delo peš ali s kolesom;<br />
- od države bom zahtevala, da uredi daljinsko kolesarsko pot mimo Novega mesta v smereh ob reki Krki in proti Beli krajini in da strokovno in finančno pomaga občinam pri spreminjanju urbane prometne kulture v korist kolesarjenja, pešačenja in javnega prometa.<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>MATIC VIDIC:</b></span><br />
Bilo je že kar nekaj narejenega. Nadaljevali bi z izgradnjo pešpoti na obeh bregovih reke Krke ter povezovanju le-teh ter tudi drugje v notranjosti /npr. Ob Težki vodi /študija Plantan/, izgraditev in posodobitev hodnikov /parterna oprema kot so klopi, informativni panoji, počivališča, smetnjaki, igrala, itd…/ za pešce /npr.dokončanje hodnika proti pokopališču v Srebrničah/<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>MOJCA ŠPEC POTOČAR: </b></span><br />
V našem programu je temelj narediti občino prijazno za dnevne kolesarje in pešce. Uredili bomo ločene kolesarske steze (ločene od avtomobilskega prometa), za pešce pa urejene poti, ki jih ne bo vsaka najmanjša povodenj odnašala.<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>RAFKO KRIŽMAN:</b></span><br />
http://www.za-nm.si/si/uncategorized/pismo-novomeske-kolesarske-mreze/
<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>UROŠ LUBEJ: </b></span><br />
Stališče Solidarnosti Novo mesto in mene kot županskega kandidata je, da mora občina postaviti nove prioritete: zdrav način življenja in trajnostni promet. Civilna družba – Novomeška kolesarska mreža – je izdelala analizo stanja in predlog ukrepov glede kolesarskih poti. Zelo veliko je drobnih popravkov (npr. previsoki robniki ali slabo izvedeni prehodi iz kolesarskih stez na cestišče), ki jih bomo z minamalnimi sredstvi uresničili pospešeno. Za nekatere nove kolesarske steze je že izdelana prostorska dokumentacija in vsako leto bi bilo treba zgraditi vsaj po 1 km novih kolesarskih stez.
<br />
<br />
Glede pešpoti: predvsem bo treba izboljšati prometne razmere v mestu, saj se danes v jedru križajo državne ceste. V okviru celovite prenove Glavnega trga bo treba preurediti promet in pri tem upoštevati vse relevantne dejavnike, na širšem območju mesta pa je potrebno nadaljevati s projektom mreže pešpoti in jih povezati v smiselno celoto (brez slepih rokavov).<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: large;"><b>JOŽE KOBE:</b></span><br />
Čimprej bo sprejeta strategija trajnostne mobilnosti, ob kateri bodo upoštevani predlogi »Kolesarske Mreže Novo mesto«. Večji projekt bo zagotovo peš in kolesarska povezava med križiščem v Žabji vasi in križiščem v Ločni. Skupaj z ureditvijo poti ob reki Krki in Težki vodi ter prilagoditvijo prometnega režima v mestnem jedru, bo občina po naslednjem mandatu prijaznejša do kolesarjev in pešcev.
<br />
<br />
<br />
<b><span style="font-size: large;">BOJAN KEKEC:</span></b><br />
Z ustrezno preveritvijo prometnih poti bomo uredili promet na način, da bo bolj prijazen do peščev in kolesarjev. Za začetek se bodo postavile začasne ovire, ki bodo dajale več prostora peščem in kolesarjem kakor motornemu prometu. Na osnovi spozanj testnega primera se bo sprejela tudi dolgoročna odločitev za nadaljne urejanje prometa v NM. V prvem letu županovanja bodo odstranjene vse arhitekturne ovire za invalide in omogočeno lažje gibanje po mestnem jedru.Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-59524016819221543962014-09-26T22:29:00.000+02:002014-09-26T22:29:30.712+02:00O AVTOBUSNI POSTAJI NOVO MESTO<i>Spodnje besedilo je bilo pripravljeno kot izhodišče k eni od tem pogovora na Pravokotni mizi društva s kandidatkami in kandidati za župana, ki je bila 25. septembra 2014 v nedokončanem atriju Knjižnice Mirana Jarca.</i><br />
<br />
----------<br />
<br />
Leta 1990 je bila zgrajena novomeška avtobusna postaja. Izpod idiličnih kostanjev na Novem trgu se je preselila na nov objekt ob športnem parku, ob bolnišničnem kompleksu, ob največjem novomeškem naselju Drska-Brod in tudi ob železniško postajo Kandija. Leto kasneje je bil odprt tudi Šmihelski most, ki je olajšal dostop do postaje.<br />
<br />
Avtobusna postaja je bila zgrajena na podlagi izbrane arhitekturne rešitve na vabljenem natečaju. Na natečaju je zmagal biro Marka Mušiča. Izvedena rešitev se sicer od prvonagrajene vendarle precej razlikuje.<br />
<br />
Že od začetka postaja buri duhove. Iz različnih razlogov - zaradi podobe, zaradi slabe kvalitetne gradnje, zaradi nedograjenosti, zaradi nevzdrževanosti, zaradi avtorskih pravic in nenazadnje zaradi občutka nevarnosti pred kriminalom, ki ga dobijo številni potniki, posebej mladi.<br />
<br />
V zvezi z avtobusno postajo obstaja več izzivov, posebej morda dva - 1. kako končno zaključiti podobo postaje ob Topliški cesti, kjer že debeli dve desetletji za plankami zeva gradbena jama; 2. kako avtobusno postajo povezati z železniško postajo in tu ustvariti spodoben mestni/regionalni javni potniški terminal.<br />
<br />
Če na drugo vprašanje že od načrtovanja postaje dalje nihče več ne išče odgovora, pa so bila vsaj glede dokončanja same postaje pred kakim desetletjem vendarle vlagani napori, da bi podobo postaje zaključili tudi z ureditvijo komercialnega dela. Investitor, ki je to želel izvesti, je bilo novomeško podjetje Real - ki je zgradilo tudi poslovni kompleks Portoval na drugi strani ceste. Zapletlo pa se je z avtorskimi pravicami, saj je arhitekt Marko Mušič sodil, da mu pripada pravica do projektiranja tudi druge faze objekta. Spor se je reševal kar nekaj let, ko pa je bilo na sodišču odločeno v prid investitorju, pa je ta že reševal sebe oziroma se znašel v stečaju.<br />
<br />
Obiskovalci mesta, tako tisti, ki dnevno z avtobusi prihajajo v novomeške šole in na delovna mesta, kakor tudi morebitni turisti, se ob prihodu v mestu soočijo z resnično obupno podobo postaje, ki pa resnici na ljubo najbrž vendarle ni povsem pravilen pokazatelj stanja celotnega mesta. Pa vendar ne lastniki ne občina ne izvajalec mestnega prometa, ki ima tu tudi vozlišče, niso vložili kakih posebnih naporov, da bi se stanje izboljšalo.
Ob vsem tem pa je postaja v zadnjih letih postala še leglo manjšega in večjega krimnala.<br />
<br />
Javni promet v sodobnih mestih pomeni hrbtenico prometa, terminali javnega prometa so ena od žarišč mestnega življenja in neredko arhitekturni sladkorčki, ki privabljajo ne le potnike, ampak tudi gledalce. V Novem mestu je seveda drugače. Že vrsto let. Zgolj doslej ali pa tudi še naslednja 4 leta?
<br />
<br />
Tomaž Levičar<br />
<br />
<br />
<b>Zanimive povezave: </b><br />
<a href="http://tomazlevicar.blogspot.com/search?q=avtobusna+postaja">- podobe avtobusne postaje </a><br />
<a href="http://www.dnevnik.si/clanek/1042281120">- vrhovno sodišče o sporu mušič-real </a><br />
<a href="http://www.ateljemarkomusic.si/pnm.html">- atelje marko mušič </a><br />
<a href="http://www.real-nm.si/%20http://www.real-nm.si/slo/projekti/portoval">- real novo mesto </a><br />
<a href="http://arriva.si/naslovna/aktualni-vozni-redi-ceniki/arriva-vozni-redi/mestni-promet-novo-mesto/">- arriva </a><br />
<a href="http://visitnovomesto.si/novo-mesto/turisticno-informacijski-center/kako-v-novo-mesto/">- z busom v mesto </a><br />
<br />
- članki:<br />
http://www.park.si/2006/11/packa-ob-avtobusni-na-sodiscu-marko-music-dobil-bitko-vojne-se-ne/<br />
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=178609<br />
http://www.lokalno.si/2008/01/29/43245/aktualno/avtobusna_postaja_nm_dogovor_z_arhitektom_v_dveh_tednih/<br />
http://www.lokalno.si/2008/06/13/45916/aktualno/avtobusna_postaja_nm_z_novim_lastnikom/Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-33394739126885982522014-09-26T14:08:00.001+02:002014-10-02T09:03:03.065+02:00ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: OBČINA Z JAVNOSTJO, STROKO, DRUŠTVOM<strong>a) Kako boste vzpodbudili/zagotovili večje sodelovanje splošne in posebej strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov in drugih prostorskih odločitvah oziroma kako boste dvignili kvaliteto poseganja v prostor?
</strong><br />
<strong>b) Ali nameravati v svojem kabinetu ali kako drugače angažirati strokovnjake z visokimi kompetencami na področju urejanja prostora in arhitekture?
</strong><br />
<strong>c) Kako boste usmerjali sestavo odborov občinskega sveta, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, da bo njihovo delovanje čim bolj koristno?
</strong><br />
<strong>d) Ali in kako boste v naslednjih 4 letih sodelovali z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine?</strong>
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">GREGOR MACEDONI:</span></strong><br />
a) Poskusil bom institucionalizirati mestnega arhitekta ali vzpostaviti urbanistični svet z ustrezno odločevalsko močjo. Vsak interes na področju javnega prostora bo preverjen in usmerjan s strani tovrstnega organa. Pri pripravi natečajev ali pomembnejših posegov v javni prostor bo pozvana širša strokovna javnost, da pristopi s svojim razmišljanjem, argumenti, rešitvami...
<br />
<br />
b) glej a)<br />
<br />
c) Ob upoštevanju demokratičnih principov bom skušal apelirati na predstavnike svetniških skupin, da predlagajo čim boljše kandidate. Župan namreč ne vodi in ne sodeluje v postopku oblikovanja odborov občinskega sveta.
<br />
<br />
d) Društvo bi lahko postalo "mestni arhitekt" ali pa bi del njihovega članstva postal del urbanističnega sveta. Društvo prav gotovo združuje strokovnjake s področja Dolenjske za vprašanja javnega prostora. Sodelovanje MO NM z DAD je v interesu MO NM. <br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">MILENA KRAMAR ZUPAN:</span></strong><br />
Sodelovanje javnosti v razvoju občine, ne le pri prostorskem razvoju, je ključno za razvoj mesta v smeri, ki služi prebivalcem, jih zadovoljuje, bodri. Na tak način se zagotavlja tudi večja legitimnost razvoja, ki ga generira občina. Seveda imajo poseben položaj pri tem najrazličnejši strokovnjaki, ki razumejo celoten sistem delovanja in poznajo aktualne rešitve za naše probleme iz celega sveta, torej mnoge dobre prakse.
Več glav zagotovo več ve.
<br />
<br />
Kako bom to izvedla?
<br />
- prva naloga je dobro, redno, razumljivo obveščanje javnosti o vsem, kar dela občina. A tudi o dobrih praksah pri reševanju enakih problemov po svetu. Ni namreč nujno le dobro poznati zagato, ampak poznati tudi čim več že znanih rešitev problemov, ki so jih uporabili drugje. Informiranost je nujni pogoj uspešnemu udeleževanju v javnih zadevah. V ta namen bomo bolje izrabili predvsem sodobne komunikacijske oblike, kot so spletne strani, facebook, twitter, spletni forum in podobno, kjer bomo redno objavljali kaj delamo, spraševali po idejah, stališčih, odgovarjali na vprašanja itd. seveda pa koristili tudi glasila krajevnih skupnosti, pa okrogle mize in podobno. Napor bo velik, a rezultati zato zagotovo boljši;
<br />
- pri iskanju rešitev je treba sodelovati z vsemi – z društvi, zavodi, posamezniki, podjetji, … Ne le suhoparno povabiti jih, ampak jih zanimivo vzpodbuditi, da sodelujejo pri iskanju najboljših rešitev za našo občino;
<br />
- terjala bom redno obravnavo prostorskih aktov v krajevnih skupnostih, ki jih določen poseg zadeva.
<br />
- prostorske akte, ki bodo v pripravi, bom promovirala tudi z informacijskimi tablami na konkretnih lokacijah, kjer se razvoj predvideva. Tako bodo krajani pravočasno opozorjeni na poseganje, informirani, vzpodbujena bo razprava;
<br />
- oddelek, pristojen za prostor, bo skupaj z občinsko službo za stike z javnostjo pri pripravi prostorskih aktov moral pripraviti tudi načrt sodelovanja z javnostjo, kateri bo ciljal bistveno iznad tega, kar v takih primerih zahteva zakonodaja.
<br />
<br />
Pri reševanju prostorskih problemov zagotovo nameravam sodelovati z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine. Vendar pa tudi z ostalimi, saj je razvoj prostora interdisciplinaren izziv – tudi v strokovnem smislu. Angažirati je treba tudi sociologe, ekonomiste, ekološke psihologe, zgodovinarje in številne druge discipline. Le tako se prostor spozna celovito in se njega probleme tudi rešuje celovito. Na prvem mestu pa so vendarle občanke in občani.
Jasno, tak način dela mora biti učinkovit. Ne le rešitve, ki se izvijejo iz procesa, tudi samo vodenje tovrstnih debat o prostoru in nasploh o razvoju občine mora biti strokovno, ciljno usmerjeno, natančno. Skupno iskanje rešitev ne pomeni večletnega debatiranja, pač pa pripravljenost vseh, da v najkrajšem možnem času pridemo do najboljši možnih in seveda v našem okolju izvedljivih rešitev. Moj cilj ni le legitimnost, ampak tudi učinkovitost.
<br />
<br />
V svoj krog sodelavcev, na občini ali zunanjih, zagotovo nameravam vključiti tudi strokovnjaka s področja prostora. Glede ustreznega načina za to se lahko z društvom arhitektov posvetujemo. Po državi poznajo različne oblike in za eno se bomo pač odločili tudi pri nas - že hitro po volitvah. Minimalni nivo sodelovanja z arhitekturno stroko je oblikovanje urbanističnega sveta skupaj z občino ter tudi angažiranje strokovnjakov, tudi arhitektov, v ustreznih delovnih telesih občinskega sveta, na kar vsekakor nameravam napotiti stranke in liste, ki bodo delovale v mestnem svetu. <br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">MATIC VIDIC:</span></strong><br />
a) Skozi izvajanje drugične metode dela, ki bo imela za posledico vključevanje zainteresirane javnosti v končne odločitve. /ankete, delavnice, sodelovanje predstavnikov javnosti v projektnem timu.<br />
<br />
b) Da. Urejanje prostora postaja tako kompleksna obveznost-naloga, da se lahko uspešno izvaja le samostojno /ne več v kombinaciji večih odgovornosti/ t.j. profesionalno v obliki strokovnjaka, strokovne pisarne. Tu obstaja možnost za novo občinsko institucijo - mestni arhitekt, kar bi tudi razbremenilo sedanji občinski prostorko urbanistični oddelek, ki mora pokrivati tudi oblikovno in arhitekturno problematiko v zvezi z posegi v prostor mestne občine.
<br />
<br />
c) Če je sestava odborov politično določena potem je malo prostora za svetnike strokovnjake. Predstavnikom odbora se zagotovi strokovne sodelavce ali iz občinskih služb ali zunanje strokovnjake. Vsekakor je zavzemanje za dvig kvalitete delovanja odborov.<br />
<br />
d) Da. Namerava se ustanoviti institut mestnega arhitekta /ali je to strokovna oseba-arhitekt, ali jih je več v obliki pisarne, lahko bi bilo to tudi strokovno društvo. Ni še jasna oblika ampak nekaj od tega zanesljivo bo!
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">MOJCA ŠPEC POTOČAR:</span></strong><br />
a) Spodbuda za večje sodelovanje splošni in strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov je že naša temeljna usmeritev. Program gradi na stroki, društvih, nevladnih organizacijah. Glede zagotovitve sodelovanja pri pripravi prostorskih aktov bo potrebno upoštevati zakon, postopek priprave in razpisi bodo javni, upoštevali bomo pravila javnega naročanja, arhitekturna stroka pa se bo lahko vključila že pri pripravi razpisa in v vseh fazah sprejemanja prostorskih odločitev. Kakovost poseganja v prostor lahko dvignemo samo, če pritegnemo prave strokovnjake, ki bodo imeli znanje in izkušnje širokega razmišljanja in upoštevanja različnih interesov deležnikov v prostoru.
<br />
<br />
b) Na Mestni občini Novo mesto bomo imeli univ. dipl. arhitekta, ki bo zlasti izkazoval visoko znanje in izkušnje. Strinjamo se, da je potrebno arhitektu dati ustrezna visoka pooblastila na področju urejanja prostora in arhitekture, če želimo doseči rezultate.
<br />
<br />
c) Pri delovanju in sestavi odbora občinskega sveta bomo vključili strokovnjake, stroko, podjetja in deležnike, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, tako na lokalnem kot tudi na regijskem in državnem ter mednarodnem nivoju.
<br />
<br />
d) Sodelovanje z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele Krajine si predstavljamo kot zelo pomembno, sodelovanja pa prepoznamo zlasti pri sodelovanju pri pripravi prostorskih aktov, pri postopku sprejemanja aktov in v pobudah društva za nove projekte.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">RAFKO KRIŽMAN:</span></strong><br />
a) Kako boste vzpodbudili/zagotovili večje sodelovanje splošne in posebej strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov in drugih prostorskih odločitvah oziroma kako boste dvignili kvaliteto poseganja v prostor?
S sodelovanjem s cehovskimi organizacijami npr. Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine in drugimi združenji, kot posvetovalne odprte tribune s preverjanjem programov pred izdelavo prostorske dokumentacije, zlasti ko gre za ključne prostorske odločitve, ki naj bi urejale javni prostor.
<br />
<br />
b) Ali nameravati v svojem kabinetu ali kako drugače angažirati strokovnjake z visokimi kompetencami na področju urejanja prostora in arhitekture?
V kabinetu župana bi moral biti obvezen mestni arhitekt. Poleg njega naj bi za posamezne naloge projektno angažirani strokovnjake za različna področja. <br />
<br />
c) Kako boste usmerjali sestavo odborov občinskega sveta, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, da bo njihovo delovanje čim bolj koristno?
Z dobro pripravljenimi izhodišči za vsako posamezno nalogo, sodelovanjem občinskih služb ter zunanjih sodelavcev specialistov za posamezna področja.
<br />
<br />
d) Ali in kako boste v naslednjih 4 letih sodelovali z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine?
Seveda. O pomembnih vprašanjih se bom posvetoval s stroko. Tudi z društvom arhitekotv Dolenjske.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">UROŠ LUBEJ:</span></strong><br />
a) V Solidarnosti Novo mesto smo pripravili program za županske volitve in volitve v občinski svet, ki vsebujejo naslednje ukrepe:
<br />
1. Pravočasno je potrebno obveščati javnost o aktivnostih občine na področju urejanja prostora s ciljem, da se javnost seznani in da tudi sama posreduje svoje predloge.
<br />
2. Povečati in poenostaviti možnosti za vključevanje javnosti v postopke priprave prostorske dokumentacije v smislu obveščanja in zagotavljanja možnosti za soodločanje o urejanju prostora poleg že zakonsko predvidenih možnosti (npr. organizacija okroglih miz, javnih tribun, predstavitev projektov, vodenih sprehodov po mestu).
<br />
3. Pritegniti javnost k sodelovanju pri urejanju in vzdrževanju javnih površin, od določanja prioritet pa do operativne ravni.
<br />
4. Postopoma vpeljevati ljudski (participatorni) proračun, kar pomeni, da občanke in občani niso samo vključeni v prostorske projekte, ampak navsezadnje o njih tudi (so)odločajo.<br />
<br />
b) Vsekakor. Občina mora dobiti občinskega arhitekta (urbanista) ali pa celo podžupana z ustrezno strokovno usposobljenostjo. V Solidarnosti Novo mesto zagovarjamo kot možno rešitev tudi (tudi ali kot alternativa občinskemu arhitektu – urbanistu) posvetovalni organ, npr. urbanistični svet, kar že poznajo nekatere občine.
Poleg tega ocenjujemo, da je v občinski upravi veliko dobrih strokovnjakov, ki so slabo vodeni oziroma sami ne dobijo priložnosti, da bi ustrezno in koordinirano vodili prostorske projekte. Se pravi, občina že ima izjemne strokovnjake, ki niso ustrezno koordinirani.<br />
<br />
c) Delovna telesa morajo biti strokovna, ne le politična. Do sedaj so bile to zgolj floskule, ki jih obstoječa politična garnitura nikoli ni uresničila. V Solidarnosti Novo mesto zagovarjamo ukrepe, ki bodo dejansko pomenili povečanje strokovnosti delovnih teles in s tem tudi onemogočili ali vsaj omejevali sprejetje nestrokovnih rešitev. Zato je naš predlog, da mora imeti strokovna javnost (oziroma nevladne organizacije) pravico, da v delovna telesa (avtonomno) imenuje svoje predstavnike. Ker po statutu to ni mogoče, je bodisi potrebna sprememba statuta ali pa vsaj dogovor občinskih svetnikov, da bodo zgolj formalno potrjevali predlog NVO-jev.
Seveda morajo biti ta imenovanja (predlogi) narejena na transparenten in demokratičen način.
Naš program na področju nevladnih organizacij na splošno predvideva, da NVO-ji avtonomno in demokratično imenujejo svoje predstavnike v delovna telesa občinskega sveta. Prepričani smo, da bi npr. DAD lahko imenoval izjemne strokovnjake v tista delovna telesa, ki so povezana z urejanjem prostora.<br />
<br />
d) Da. Kot rečeno, moje stališče kot kandidata za župana in stališče Solidarnosti Novo mesto je, da morata stroka in zainteresirana javnost biti ne le zunanji sogovornik občine, ampak mora biti vključena v same procese odločanja (npr. dva člana v delovnih telesih, povezanih z urejanjem prostora, ki jih stroka in ali civilna javnost imenuje neposredno, občasni tematski dogodki za širšo javnost). Vsekakor so možne tudi druge oblike sodelovanja (npr. vključevanje dogodkov v prireditveni program, promocija in finančna oz. logistična podpora temu – to je seveda stvar celovite politike do nevladnih organizacij in projektov revitalizacije mestnega jedra in vaških središč)<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">JOŽE KOBE:</span></strong><br />
a) V MONM bom še naprej spodbujal in dodatno krepil sodelovanje javnosti v postopkih z oblikovanjem alternativ, variantnih rešitev, do katerih se bo javnost lahko pred sprejemom odločitve lahko pravočasno vključevala v razpravo.
<br />
<br />
b) Menim, da je delo urada za prostor dobro, če pa se bo izkazala potreba po dodatnem usklajevanju, bom angažiral strokovnjake na področju urejanja prostora.<br />
<br />
c) Odbori bodo sestavljeni iz strokovnjakov za prostor in predstavniki društev, ki si prizadevajo za boljši prostor.<br />
<br />
d) Z veseljem ugotavljam, da je DAD okrepilo svoje javno delovanje, zato bom predstavnike društva povabil v odbore, se z njimi posvetoval o pomembnejših prostorskih problemih in v primeru obojestranskega interesa zaprosil za njihovo pomoč (npr. sodelovanje pri javnih natečajih).
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">BOJAN KEKEC:
</span></strong><br />
a) Prostorski akti se ne bodo spreminjali iz dneva v dan, temveč razvojno. K sodelovanju bomo pisno in po medijih povadili vse zainteresirane občane, strokovno javnost, gospodarstvo ter javni sektor.<br />
<br />
b) Urad za prostor na MO Novo mesto je kadrovsko in vodstveno zelo dobro organiziran. Zaradi političnih odločitev vodstva MO Novo mesto, niso uspeli prodreti s pravimi vsebinami. Urad bo dobil polna pooblastila za izdelavo vseh dokumentov. Realna možnost je zaposlitev občinskega arhitekta/urbanista.
<br />
<br />
c) Odbor občinskega sveta pristojen za prostor bo sestavljen tako s strani politike, kakor tudi s strani strokovnjakov za to področje.
<br />
<br />
d) Z DADB bomo z veseljem sodelovali. Način sodelovanja bo vezan na posamezno temo, ki jo bomo podprli ali na način prejete pobude, o kateri se bomo skupaj pogovorili o možnosti uresničitve. DADB bo vključen v vse pomembne projekte v MO Novo mesto.
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-72944953419270911192014-09-26T13:44:00.000+02:002014-09-26T13:44:15.949+02:00O ŠPORTNI DVORANI V ČEŠČI VASI ALI/IN V PORTOVALU (ALI PA MORDA V DRGANČEVJU?) <em>Spodnje besedilo je bilo pripravljeno kot izhodišče k eni od tem pogovora na Pravokotni mizi društva s kandidatkami in kandidati za župana, ki je bila 25. septembra 2014 v nedokončanem atriju Knjižnice Mirana Jarca.<br /></em> ----------<br />
<br />
<br />
V Novem mestu se bije bitka dveh športnih taborov. Oba se borita za nekako enako reč, a na različnih mestih. Eni zastopajo rešitev prekritja že polnoletnega velodroma v Češči vasi, drugi pa izgradnjo športne dvorane v Portovalu. Lokaciji sta le streljaj vsaksebi, a na različnih bregovih Krke. Jasno, so tudi sanjači, ki terjajo ali vsaj vzpodbujajo izgradnjo obeh dvoran, a …
<br />
<br />
Velodrom je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja projektiral arhitekt Zupanc in zanj tedaj dobil Plečnikovo medaljo. Športno dvorano v Portovalu pa zadnja leta projektira slavni slovenski arhitekturni dvojec Sadar-Vuga. Morda tudi ta, če jo nekoč zgradijo, dobi kako državno ali mednarodno arhitekturno nagrado. Kakor koli, rezultat te že precej let stare bitke je, da mesto nima ne ene ne druge športne/večnamenske dvorane, kaj šele obeh. Pač pa so po mestu poleg stare dvorane, pravzaprav dvoranice Marof na robu mestnega jedra, razsejane le šolske telovadnice, ki za šport niso kaj prida, so pa povsem v redu za rekreacijo meščanov.
<br />
<br />
Dogajanje na levem bregu Krke: Velodrom je bil zgrajen leta 1996 za tedanje svetovno mladinsko prvenstvo v kolesarjenju, ki ga je gostilo Novo mesto. V Češčo vas so ga postavili po spletu okoliščin in po primerjavi z drugimi možnimi lokacijami - Portoval, Drgančevje, Šmihel. Zdi se, pravzaprav je sedaj to že zagotovo, da je bila šteto od tedaj do danes izbrana lokacija najbrž najslabša med obravnavanimi. Svetovna prireditev je sicer uspešno izzvenela. Za njo pa so ostali dolgovi sodelujočim pri gradnji in organizaciji, lastniške peripetije z zemljiščem in seveda tudi načrti o nadaljnjem razvoju športnega objekta. Slednjih v zadnjih 18 letih nihče ni znal/hotel izvesti. Vmes pa je novomeška občina od države uspela pridobiti v last vsaj zemljišče - leta 2013, prenovili pa so tudi velodrom - tudi leta 2013.
<br />
<br />
Dogajanje na desnem bregu Krke: Sanje o športni dvorani v Portovalu so se obudile in okrepile pred evropskim prvenstvom v košarki leta 2013, ki je potekalo v Sloveniji. Novo mesto je s svojo šampionsko košarkarsko ekipo postalo kandidat za enega od gostiteljev prvega dela prvenstva. A napet urnik aktivnosti, ki bi jih bilo treba voditi, da bi do košarkarskega prvenstva prišli do zgrajene dvorane, ni bil uresničen. Tudi v letih za tem še ni prišlo niti do začetka gradnje, kaj šele do izgradnje.
<br />
<br />
Lokacija? Dvorana Portoval je umeščena v središče mesta, v že aktiven športni park, v soseščino avtobusne in železniških postaj, ob mestno jedro na eni strani in ob največje mestno sosesko Drska-Brod na drugi strani, tudi ob mestno vpadnico - resda iz manj prometne smeri. Velodrom pa ima svoje mesto na zahodnem robu mesta, pravzaprav ob vasici Češča vas, ob konjeniškem centru in ob pred leti nastajajoči, sedaj pa že nesrečno nasedli Imosovi soseski Podbreznik. Glasovi, da bi Podbreznik in velodrom preko Mestne hoste in reke Krke z novim mostom za pešce in kolesarje povezali z aktivnim mestom, ki bi ga, kakor sugerira ureditveni načrt za območje Portovala, zgradili pri Irči vas, imajo tudi že brado, seveda pa so tudi še povsem brez finančnega kritja.
<br />
Lokaciji Portoval nekateri očitajo, da je neugodna v prometnem oziru, seveda mislijo ob tem predvsem avtomobilski promet in zgolj čas velikih športnih dogodkov, kakršni pa najbrž ne bodo prav pogosti. Vendar pa je lokacija v Češči vasi neugodna iz več drugih prometnih vidikov in to posebej ob normalnih dneh, ko je za meščane kar daleč, od rok, kakor se reče.
<br />
<br />
Koliko stane gradnja ene in druge? Pojavljajo se sila različne cifre. Velodrom naj bi terjal od 5 do kakih 13 milijonov evrov, izgradnja športne dvorane Portoval pa od 15 pa tja do 20 milijonov evrov ali celo nekaj čez. Od tega naj bi večino zagotovil zasebni partner gradnje - ki pa ga občini ni uspelo najti ne za eno ne za drugo dvorano. Navedene številke se sicer spreminjajo od enega glasnika do drugega in iz leta v leto. Vsako se da kaj oklestiti ali okrepiti glede na zasnovo projekta. Na razmerje med vrednostima teh dveh projektov pa morda vendarle kažejo. Lokacija velodrom je vsaj glede izgradnje očitno nekaj cenejša.
<br />
<br />
Namen? Prekriti velodrom naj bi bil po svoji osnovni naravi oziroma ustrezanju zahtevam posameznih športnih zvez prvenstveno namenjen kolesarjem in atletom, športna dvorana Portoval pa primarno moštvenim igram z žogo, kot so košarka, rokomet, odbojka ipd. Brez dvoma, oba objekta bosta večnamenska, namreč še za mnoge druge, prostorsko manj zahtevne športe, lahko pa bosta služila tudi za zabavne, sejemske in podobne dogodke.
<br />
<br />
Nekaj slovenskih mest je sicer v času, ko se Novo mesto odloča o dvorani in pripravlja dokumentacijo in išče partnerja in pomoč države, že zgradilo svoje dvorane, pa tudi stadione – najbolj znani so Ljubljana, Koper, Celje …
<br />
<br />
In kako gre vse skupaj v sklad s pred komaj nekaj leti sprejeto novomeško strategijo športa? Če bi jo občina uresničevala, kakor jo je zapisala, tedaj bi bila velodromska dvorana urejena že leta 2012. Druga nova športna dvorana pa urejena ne v Portovalu, ampak v Drgančevju - a šele do konca tega desetletja. A v Novem mestu reči ne gredo, kakor se zapišejo.
<br />
<br />
Tomaž Levičar<br />
<br />
<br />
<strong>Zanimive povezave:
</strong><br />
<a href="http://www.novomesto.si/media/doc/svet/seje/2011/4.%20seja/10.%20Izvedba%20javno%20zasebnega%20partnerstva%20Velodrom.pdf">- partnerstvo za velodrom</a><br />
<a href="http://novomesto-velodrome.siol.net/razpisf.html">- o velodromu</a><br />
<a href="http://www.vaskanal.com/novice/19096--obnova-velodroma.html">- obnova velodroma 2013 </a><br />
<a href="http://www.dolenjskilist.si/2013/05/17/97533/novice/dolenjska/Koncali_spor_z_ministrstvom_o_velodromu/">- zemljišče postane občinsko </a><br />
<a href="http://prostor.novomesto.si/si/obcinski-prostorski-akti/akti/?id=7938&p=12&s=15">- zazidalni načrt Podbreznik</a><br />
<br />
<a href="http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=108">- natečaj za dvorano Portoval </a><br />
<a href="http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/foto-novomeska-dvorana-portoval-se-na-ogled-postavi/261284">- športna dvorana Portoval </a><br />
<a href="http://www.novomesto.si/media/doc/svet/seje/2011/7.%20seja%2026.%205.%202011/7%20dni/080.%20Predlog%20sklepa%20o%20ugotovitvi%20javnega%20interesa.pdf">- investicijski program za dvorano Portoval </a><br />
<a href="http://cuvar.si/sportna-dvorana-portoval-porocilo-odgovornih-uradnikov-mestne-obcine-novo-mesto/">- zgodba o dvorani Portoval </a><br />
<a href="http://prostor.novomesto.si/si/obcinski-prostorski-akti/akti/?id=8927&p=12&s=15">- ureditveni načrt Portoval </a><br />
<br />
<a href="http://www.novomesto.si/media/depo/strateski/StrategijaSport2020.pdf">- novomeška strategija športa 2010-2020 </a><br />
<a href="http://katalog.sportnicentri.si/SCMAP_SLO,,dolenjska,sportni_objekti_novo_mesto.htm">- novomeški športni objekti</a><br />
<br />
-še članki:
<br />
- <a href="http://www.dnevnik.si/clanek/324727">http://www.dnevnik.si/clanek/324727</a>
<br />
- <a href="http://cuvar.si/v-zivo-15-seja-obcinskega-sveta-razplet-zgodbe-o-sportni-dvorani-portoval/">http://cuvar.si/v-zivo-15-seja-obcinskega-sveta-razplet-zgodbe-o-sportni-dvorani-portoval/</a>
<br />
- <a href="http://cuvar.si/nov-zaplet-pri-sportni-dvorani-portoval-mestna-obcina-novo-mesto-blizu-odpovedi-gradnje-tezave-tudi-s-soglasji/">http://cuvar.si/nov-zaplet-pri-sportni-dvorani-portoval-mestna-obcina-novo-mesto-blizu-odpovedi-gradnje-tezave-tudi-s-soglasji/</a>
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-74595384197128087822014-09-26T12:51:00.005+02:002014-09-26T12:51:55.829+02:00O DOKONČANJU GRADNJE KNJIŽNICE MIRANA JARCA - PROSTORI ZA PRIREDITVE, MLADINO, BUKVARNO, KAVARNO S ČITALNICO ...
<em>Spodnje besedilo je bilo pripravljeno kot izhodišče k eni od tem pogovora na Pravokotni mizi društva s kandidatkami in kandidati za župana, ki je bila 25. septembra 2014 v nedokončanem atriju Knjižnice Mirana Jarca.</em><br />
<br />
----------<br />
<br />
Knjižnica Mirana Jarca je najbolj obiskovan objekt v starem mestnem jedru - vsakodnevno. Je zakladnica znanja, ki jo koristijo vse generacije od najmlajših, ki jim knjige predstavljajo še starši in jo koristijo tudi za igralnico, preko mladih, ki tu spoznavajo skrivnosti najrazličnejših vidikov življenja, študentov, ki si nabirajo študijsko gradivo in se v miru in bogastvu knjig in drugih gradiv učijo za izpite, do ostalih, ki se v zrelih letih seznanjajo s kvalitetno domačo, evropsko in svetovno literaturo. V knjižnico prihajajo tako še neuki, kakor znanstveniki, zbiralci podatkov in kreativci. Knjižnica je pravi "melting pot", združevalec najrazličnejših ljudi. Knjižnica pa novomeškemu okolju nudi tudi bogato prireditveno dejavnost.
<br />
<br />
Knjižnični kompleks, ki je urejen na tako imenovanih Ljubljanskih vratih, na severnem vstopu v staro mesto jedro, sestavlja stari, historični del, ki nosi zgodbe več stoletij, ter sodobni del, ki je bil zgrajen v preteklih letih. Zgrajen je po načrtih arhitekta Marka Mušiča, po projektih, ki segajo že debeli dve desetletji nazaj.
<br />
<br />
Gradnja novega dela knjižnice se je začela leta 1996, bistveni del novega dela pa je bil odprt leta 2001. A objekt še danes, torej po skoraj dvajsetih letih gradnje, ni dokončan. Prav na stičnem delu med starim in novim objektom so gradbena in ostala dela že pred šestimi leti povsem zastala.
Zadnja dela v knjižnici so bila izvedena v letu 2008. <br />
<br />
Nedokončanih je okoli 1200 m2 delovnih površin v več etažah, ki jih predvsem knjižnica kakor seveda občina oziroma mesto potrebujeta. V spodnji etaži je nedokončan nadkrit atrij v velikosti 210 m2. Tega bi ga lahko knjižnica, občina in zunanji uporabniki koristili za izvedbo različnih prireditev, proslav, umetniških razstav in drugih dogodkov za srednje veliko število obiskovalcev (cca 100). V pritličju je nedokončana tudi večja dvorana, ki bi jo lahko uporabili za potrebe mladinskega centra in ureditev stalne bukvarne v velikosti 270m2. Hkrati bi v teh prostorih uredili literarno kavarno in čitalnico. V prvem nadstropju je treba dokončati prostore velikosti 265m2 za potrebe domoznanskega oddelka in posebnih zbirk Boga Komelja, ki bi jih uredili kot stalne razstavne eksponate za prikaz javnosti, saj so sedaj nedostopne širši javnosti in jih knjižnica hrani v skladišču. Na podstrešju pa bi uredili prostore za audio video dvorano, računalniške učilnice in informacijski center.
<br />
<br />
Dokončanje navedenega je ocenjeno na cca 1.6 mio eur (brez opreme) - torej približno 1.300 evrov na kvadratni meter. <br />
<br />
Projekt je prijavljen na razpis norveškega mehanizma.
Novo mesto je imelo med letoma 2009 in 2013 v veljavi strategijo kulture. <br />
<br />
Kakor je stvari zastavila ta strategija, naj bi bil objekt knjižnice v celoti zaključen do lani, do leta 2013. A letos, ko beremo leto 2014, je situacija še vedno enaka, kot je bila leta 2008.
<br />
<br />
Tomaž Levičar<br />
<br />
<br />
<strong>Zanimive povezave:
</strong><br />
<a href="http://www.nm.sik.si/si/knjiznica/">- o knjižnici</a><br />
<a href="http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/02/knjiznica-mirana-jarca.html">- podoba zunanjščine</a><br />
<a href="http://www.park.si/2008/03/andreja-plenicar-%c2%bbtezko-bi-pomagala-kandidatu-brez-strokovnega-izpita%c2%ab/">- intervju z nekdanjo direktorico</a><br />
<a href="http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=547656">- odprtje leta 2001</a><br />
<a href="http://www.novomesto.si/media/doc/svet/seje/2009/22.%20seja%20OS%20MO%20NM%20-%2023.%204.%202009/7%20dni/14.%20Strategija%20kulture%20v%20Mestni%20obcini%20Novo%20mesto%20v%20obdobju%202009%20-%202013%202.%20del.pdf">- strategija kulture 2009-2013</a>Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-3525156739189327227.post-84055894727707587932014-09-26T12:25:00.004+02:002014-10-02T09:03:18.779+02:00ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: KLJUČNO V NASLEDNJIH LETIH<strong>Katerih je po vašem mnenju ključnih 5 izzivov/projektov v zvezi z urejanjem prostora za naslednja 4 leta? Kako se jih boste lotili?
</strong><br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">GREGOR MACEDONI:
</span></strong><br />
1. Novi trg 6 - Aktivno (po)iskati ustreznega investitorja, ki bo poleg svojega interesa pripravljen nekaj vložiti tudi za javno dobro (del površin za javni rabo), Izpeljati natečaj, v širokem sodelovanju s stroko in javnostjo pripraviti programsko nalogo za to območje.
<br />
2. Izgradnja tržnice - glede na to da je projekt že pripravljen v precejšnji meri.
<br />
3. V povezavi s prenovo tržnice pripraviti koncept preureditve Glavnega trga in ga kot dolgoročno strategijo prioritetno obravnavati pri vseh ureditvah znotraj mestnega jedra.
<br />
4. Uskladiti vse že izdelane ali po potrebi na novo zastavljene prometne ureditve v ožjem in širšem mestnem jedru. Končna, ob širokem sodelovanju stroke in javnosti, izbrana verzija bo postala prioritetni in dolgoročno zavezujoč dokument pri vseh posegih v prometni režim oz. v prometne površine.
<br />
5. Ureditev peš in kolesarskih poti v mestu ter kot povezavo primestnih naselij z mestom s posebnim poudarkom na obrežjih Krke in novih prehodih preko Krke.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">MILENA KRAMAR ZUPAN:
</span></strong><br />
Ključno je, da se stalno rešuje vse, kar je problem. Nimamo jih toliko, da se ne bi mogli lotiti vseh. Le tako lahko veliko naredimo v naslednjih štirih letih in pripravimo pogoje, da se tudi v letih za temi reči uspešno rešujejo dalje. Če pa naj izpostavim 5 zadev, pa morda te:
<br />
1. ureditev celotnega sistema ravnanja z vodo, sedaj torej predvsem zagotavljanje kvalitetne pitne vode. Ta je vendarle osnova našemu življenju;
<br />
2. iskanje naložbenikov za razvojne izzive našega mesta (od univerze in kampusa, novih proizvodnih obratov, do športnih objektov in turizma), s čimer bomo dobili nova in hkrati kvalitetna delovna mesta. To je osnova našemu zadovoljstvu z življenjem;
<br />
3. vzpostavitev uspešnega, tvornega sodelovanja z državo, ki mora pomagati pri razvoju glavne infrastrukture (obvoznice, tretja os, železnica, energetski sistem) in pri pripravi državnih predpisov, ki bodo pomagali občinam pri razvoju, še posebej pa slovenskim mestom, ki so osrednja žarišča napredka države;
<br />
4. zagotovitev lepše podobe Novega mesta in podeželja, ki bo povečala zadovoljstvo prebivalcev s svojim mestom in privabila tudi kaj več obiskovalcev;
<br />
5. razviti mesto še posebej v neki smeri, ki ga bo v pozitivnem smislu v konkurenčnem boju med mesti ločila od drugih, a ne kakršnih koli mest, od najboljših. Kaj bo naša osnovna identiteta? Bomo mesto športa? Mesto kulture? Mesto industrije? Po čem nas bodo prepoznavali Slovenci, Evropejci in ostali? V čem bistvenem bomo najboljši v širši regiji, boljši tudi od Ljubljane in Zagreba, morda celo od Dunaja? Smo se sposobni, kakor naša industrija, uspešno vsaj v nekem segmentu življenja, boriti z večjimi in celo najboljšimi evropskimi mesti, jih premagati? Preizkusimo se!
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">MATIC VIDIC:
</span></strong><br />
- Narodni dom
<br />
- Mestna dvorana
<br />
- Prenova historičnega jedra Novega mesta
<br />
- Pričetek Izgradnje mestnih brvi preko reke Krke: Brod, Plava laguna, v izteku Ressljeve, pri Moški bolnici, Portoval
<br />
- Kopališče - bazen
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">MOJCA ŠPEC POTOČAR:
</span></strong><br />
Ključni izzivi v zvezi z urejanjem prostora so urejanje starega mestnega jedra, dokončanje atletskega in nogometnega stadiona v Novem mestu in ureditev brežin reke Krke ter sprehajalnih in kolesarskih poti. Projektov se bomo lotili z vključitvijo stroke, pritegnitvijo arhitekta in uveljavljenih strokovnjakov.
<br />
Na načrtovalski ravni izpostavljamo projekte, in sicer so to spremembe in dopolnitve OPN (cca1300 vlog), OPPN za vrtec ob Avšičevi ulici v Žabji vasi, spremembe in dopolnitve UN za ŠRP Portoval za umestitev zunanjega bazena v okviru mestnega kopališča, OPPN južna zbirna cesta med Šmihelsko in Belokranjsko cesto in OPPN za obvoznico Šmihela.
<br />
Na izvedbeni ravni pričakujemo dokončanje dela projekta – stadion Portoval z izvedbo nove zahodne tribune, s prostori za atlete in nogometaše ter izvedba vzhodne tribune z notranjim 25-m bazenom. Ocenjujemo, da bo za projekt potrebna faznost gradnje.
<br />
Izredno pomembnost prepoznamo v projektiranih peš in kolesarskih poteh v Novem mestu na podlagi OPPN in OPN, zlasti okoli Portovala, na Levičnikovi cesti, brv – leseni most preko Krke (1 ali 2).
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">RAFKO KRIŽMAN:</span></strong><br />
<em>Čista pitna voda v vsak dom vsak dan:
</em><br />
Stabilna in kakovostna vodooskrba osrednje Dolenjske je najpomembnejši projekt prihodnjih let. Štirideset let stara infrastruktura je tako dotrajana, da je ni več mogoče vzdrževati. Naše vodne izgube so sicer med najmanjšimi v Sloveniji, vendar še vedno nesprejemljivo velike, voda pa prepogosto oporečna. Takoj po volitvah je potrebno pristopiti k pridobitvi 12 MIO kohezijskih EUR, ki jih je vlada obljubila za gradnjo dolenjskega vodovoda. To so sredstva, ki ostajajo neuporabljena zaradi nekaterih neaktivnosti občin v regiji.
<br />
<em>Pomlajeno in živahno staro mestno jedro:</em><br />
Naše staro mestno jedro z Glavnim trgom je lahko eno najlepših na svetu, vendar dokler sameva ali pa se duši v prometu, je le bleda senca svojih dobrih časov. Najprej je potrebno urediti infrastrukturo, vključno s parkirišči. Nato z olajšavami in drugimi prijemi zasebne lastnike nepremičnin spodbuditi k urejanju svojih objektov. Dokončati je potrebno knjižnico in končno poskrbeti za Narodni dom. Urediti je potrebno prostor in kupiti opremo za prireditve – oder, tribune, ozvočenje itn.
<br />
<em>Športni park Portoval z bazenom:
</em><br />
Nadaljevala se bo ureditev športnega parka; s spremembo ureditvenega načrta bomo vanj vrnili vadbeni bazen saj je sramotno, da ga Novo mesto še vedno nima. Potrebna bo izgradnja tribune, novih vadbišč in ureditev servisnega objektna na stadionu. Posebna pozornost bo namenjena gozdni hiši Rodu Gorjanskih tabornikov, ki si po desetletjih zelo uspešnega dela zaslužijo kakovostne pogoje za delo in razvoj.
<br />
<em>Večnamenska športna dvorana Češča vas:
</em><br />
Novo mesto, občina in celotna regija potrebuje večnamensko športno dvorano, saj je v resnici ni, kajti vse obstoječe so predvsem šolske telovadnice. Smo zagovorniki dvorane v Češči vasi, za katero je projektna dokumentacija že izdelana in pridobljeno gradbeno dovoljene. Dvorana bo zagotovila kakovostne pogoje za delo številnim športnim panogam. Prepričani smo, da bo Novo mesto s takšno dvorano postalo nacionalno središče za vsaj dve panogi – atletiko in kolesarstvo. Tako bodo zagotovljeni kakovostni pogoji za strokovno zimsko vadbo in tekmovanja v regiji in širšem mednarodnem prostoru. Zaradi tega bomo dvorano lahko dobro tržili, prihodki bodo omogočili kakovostno poslovanje in vzdrževanje, kar je danes eden največjih problemov občin pri delovanju dvoran. To bo enakovredno domicilna dvorana številnih športnih panog v občini, brez preferiranja ene ali dveh panog.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">UROŠ LUBEJ:
</span></strong><br />
Mislim, da brez analize stanja, v katerem smo, ključnih izzivov sploh ne moremo identificirati. V Solidarnosti Novo mesto ocenjujemo, da razmere v prostoru Novega mesta in občine dokazujejo, da na področju urejanja prostora v MONM ni vizije in jasno zastavljenih ciljev. Ni strategije, s katero bi zagotavljali njihovo uresničevanje. Prav tako je temeljni problem novomeške občine, ki se odraža tudi v urejanju prostora, prepredenost s korupcijo, klientelizmom in nepotizmom, ki onemogoča rešitve, ki bi bile usklajene s stroko in širšo javnostjo. Tipičen primer je bila „gradnja“ ali bolje „negradnja“ projekta dvorane Portoval – najverjetneje so v ozadju tega projekta ne toliko strateška razmišljanja kot zasebni interesi, ki so se skušali „prilepiti“ na megalomanski projekt.
<br />
Skratka, tudi na področju prostora so ključni izzivi v tem, da nam uspe vzpostaviti mehanizme za večjo transparentnost, za prevlado stroke nad klientelizmom in mehanizmov za večje vključevanje občank in občanov.
<br />
Kot vemo je področje urejanja prostora zelo kompleksno in poleg priprave strategij in prostorske dokumentacije vključuje raznovrstne dejavnosti na področju izvajanja investicij, vzdrževanja objektov ipd. Vsi, ki skrbijo za ta področja, bi morali delati z roko v roki in imeti pred očmi skupne cilje. Poleg tega je javnost premalo obveščena o načrtovanih projektih in aktivnostih in nezadostno vključena v njihovo pripravo in odločanje. Slednje tudi pri dobro pripravljenih projektih velikokrat povzroči njihov padec ali pa velike zamike v izvedbi.
<br />
Posledice so žal vidne v mestu in v širšem prostoru. Novo mesto, ki je po državni prostorski strategiji regionalno središče nacionalnega pomena (navsezadnje je pomembna lokacija med Ljubljano in Zagrebom), je danes komajda mesto. Razen podobe historičnega jedra, reke Krke, primestnih gozdov ter nekaterih uspešnih objektov Novo mesto nima česa ponuditi občanom pa tudi turistom ne.
<br />
Zato v Solidarnosti Novo mesto (ki smo jih identificirali v dialogu s civilno družbo in stroko) izpostavljamo naslednje izzive:
<br />
1. Povečati učinkovitost občinske uprave na področju prostora (združiti razpršene in neusklajene oddelke občinske uprave in zaposliti občinskega arhitekta, ki bo prispeval k postavljanju relevantnih ciljev, prioritet in operativnemu uresničevanju), in dosegati boljše rezultate pri dogovarjanju z državo in pridobivanju evropskih sredstev.
<br />
2. Prednostni projekti morajo odražati spremenjeno vizijo občine kot občine. Izpostavil bi morda predvsem štiri, s katerimi bomo izboljšali kakovost življenja v mestu in na podeželju in povečali prepoznavnost mesta in občine: (1) Celostna prenova Glavnega trga in nekaterih vaških središč; (2) arheološki park Marof; (3) vzpostavitev rekreativno-turistične transverzale, ki bo povezala vse turistične točke v občini. Če bi lahko dodal še dva izziva, bi omenil prometno urejanje južnega dela Novega mesta in mestnega jedra ter spodbude za kakovostno prenovo opuščenih in gradbeno neustreznih objektov, ki so trenutno velik problem tako v mestu kot v nekaterih drugih središčih v občini.
<br />
3. Večje vključevanje in soodločanje javnosti in stroke v procese odločanja. S tem se bistveno znižajo tveganja za projekte, ki so rezultat parcialnih interesov, hkrati pa to omogoča nastanek bolj dodelanih in kvalitetnejših rešitev. Prav tako se s tem zmanjša tveganje, da projekti padejo zaradi nasprotovanja zainteresirane javnosti.
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">JOŽE KOBE:
</span></strong><br />
- zagotovitev varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo,
<br />
- urejanje mestnega jedra s prenovo narodnega doma in izgradnjo nove tržnice,
<br />
- izgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki
<br />
- obvozna cesta skozi Šmihel z navezavo dostopa do Šolskega centra Novo mesto,
<br />
- spodbujanje trajnostne mobilnosti (ureditev sprehajališč ob Krki in Težki vodi, vključno z brvmi
<br />
<br />
<br />
<strong><span style="font-size: large;">BOJAN KEKEC:
</span></strong><br />
- Prenova vodovodnega omrežja v občini
<br />
- Nadomestna avtobusna postaja
<br />
- Športni park Portovald (Olimpijski plavalni bazen, drsališče, kotalkališče, fitnes, ..) z izgradnjo novega peš mostu in navezavo na Češčo vas in Podbreznik
<br />
- Arheološki park Marof
<br />
- Športna dvorana Češča vas
<br />
- Obnova mestnega jedra (Glavni trg, Rozmanova ulica, tržnica, Narodni dom)
Arhitekturizemhttp://www.blogger.com/profile/15997752577806412321noreply@blogger.com1