nedelja, 17. november 2013

DOLENJSKI ARHITEKTI V OBDOBJU KRIZE

Kakšne so sedaj in v prostoru Dolenjske razmere oziroma možnosti za delo arhitekta, za realizacijo njegovega znanja in ustvarjalnosti?

Dare HOMAN:
Primerno plačanega dela tudi v naši dejavnosti ni dovolj in težko se živi. Skoraj praviloma investitorji iščejo nasvete pri izvajalcih, le redki med njimi pa v proces izvedbe vabijo arhitekte. Mi menda kompliciramo, smo dragi in nasploh nepotreben strošek.
Prikažem na svežem primeru: stanovanjska hiša 250m2, vrednost od 150 do 200 tisoč €, projekt od ideje do PZI po ceniku zbornice cca 16.000 € brez DDV oz. 8% od investicije smo lahko ponudili za polovico tega. Proizvajalci hiš in izvajalci ponujajo minimalno ceno za projektiranje in s tem privabljajo kupce, strošek projektiranja pa poračunajo s samo izvedbo. Nihova cena je le 2%, kar pomeni, da se za pripravo dokumentacije za eno stanovanjsko hišo nameni plačilo do 8€ bruto na uro. To je trenutna realnost. Delo dobiš, če ponujaš nekje okrog 20 % priporočene cene. Vse to tudi zato, ker smo praviloma slabi pogajalci in brez družbeno priznanega spoštovanja.
Periferija ima do dejavnosti arhitekta na eni strani morda prespoštljiv odnos, a hkrati za njegovo znanje nima posluha. Enako se do te stroke obnašajo mnenjske vodje in politika.
Velikih investicij trenutno ni, trg je preplavljen z izvedbami nižje kvalitete, nova znanja se ne uvajajo v prakse, inercija preteklih obdobij ne dovoljuje splošne preobrazbe kulture gradnje. Še vedno se gradi mimo dogovorov, sprejemajo se prostorski dokumenti, ki dovoljujejo skoraj vse prostorske anomalije posameznikov. Politika želi biti všečna ali pa stroka ne zna bolje svetovati. Če si sploh utre pot do centrov odločanja.
Pri realizaciji znanj smo najuspešnejši, ko je odnos med investitorjem, izvajalcem in projektantom urejen. Ta praviloma nastane z ozaveščenim in zadovoljivo situiranim investitorjem, pravimi usmeritvami projektanta in urejeno organizacijo izvajalca. Neredko investitorji še kupujejo papir, da lahko gradijo po svoje.
Ustvarjalni naboj ima dnevna nihanja, kot nivo optimizma, da naše ustvarjanje najde pravega uporabnika ali obratno.

Gregor PETROVIČ - Hiša arhitekture: Trenutne razmere oziroma možnosti za delo arhitekta so zelo slabe, saj je naročil veliko manj, kot pred krizo. Še posebno težko je za mlade arhitekte, ki se poskušajo uveljaviti v prostoru v katerem delajo. Znano pa je, da so nekatere pomembne smeri in zamisli v arhitekturi nastale prav k času največjih gospodarskih kriz. Zato menim, da kriza lahko tudi spodbuja in sili predvsem mlade k vse večji uporabi znanja in ustvarjalnosti.

pripravil: Tomaž Levičar

ponedeljek, 11. november 2013

TILIA IMA NOVO, BELO PROČELJE

Ob izstopu iz mestnega jedra, ob križišču Seidlove ceste in poti, ki vodi v dolgi Kettejev drevored, že dobrih 30 let stoji poslovni objekt, ki danes in že kar nekaj let služi Zavarovalnici Tilia. Prepoznavno rdeče pročelje stavbe, ki jo je zasnoval arhitekt Miško SIBILA je letos dobilo novo podobo. Avtor prenove, ki jo je vzpodbudila zahteva po boljši izolativnosti stavbe, pa tudi že dotrajan material na pročelju, je novomeški arhitekt Igor DERLINK. Z njim smo opravili krajši razgovor o projektu.

Kaj je bil razlog prenovi oziroma preoblikovanju pročelja Tilie na Seidlovi cesti?
Derlink: Prvi razlog je bila neprimerna toplotna izolativnost. Obstoječi fasadni plašč ima toplotno prehodnost od U=0,6W/m2K ( AB zid s toplotno izolacijo debeline 5cm ) do U=4,1W/m2K ( AB zid brez toplotne izolacije ). Obstoječa okna so v ALU izvedbi brez termočlenov z dvoslojno termopan šipo brez plinske polnitve in imajo koeficient toplotne prehodnosti U=2,9 – 3W/m2K. Drugi razlog pa je bila dotrajanost obstoječe finalne obloge iz armiranega poliestra. Obstoječa finalna obloga je v tridesetih letih od njegove izgradnje postala matirana in je zbledela; predvsem na južni fasadi njene zaključne barve na posameznih mestih praktično ni bilo več. Na severni fasadi je bilo vidno pojavljanje alg na oblogi.

Zakaj ste se odločili za povsem novo pročelje, ne pa za obnovo dosedanjega?
Derlink: V idejni fazi so bile pripravljene 4 variante za prenovo fasade. Prva izmed njih je bila tudi obnova obstoječe fasade iz armiranega poliestra. Tako je bila predvidena obnova vseh plošč na fasadi tako, da se obstoječe plošče finalno obnovijo s kvalitetnim novim zaključnim nanosom. Zaradi večje debeline toplotne izolacije bi bilo potrebno na novo izvesti vse vogalne elemente. V fazi priprave idejne zasnove sem variante preureditve fasadnega plašča usklajeval tudi z osnovnim avtorjem objekta, arhitektom Miško Sibila. V razgovorih z njim je bilo dogovorjeno, da poizkušamo ohraniti obstoječi koncept. Le tega pa je ob pregledu variant investitor zavrgel in se odločil za četrto predstavljeno varianto preureditve.

Kaj so bistvene oblikovne in tehnične karakteristike novega pročelja?
Derlink: Obravnavani predlog sledi osnovnemu oblikovanju fasade z uporabo novih materialov, kateri v času njenega nastanka še niso bili uporabljeni. Tako je predvidena uporaba fasadne obloge iz kompozitnih materialov v rastru, ki je načeloma enak obstoječemu. Predvideno pa je združevanje rastra po višini med posameznimi okni. Uporabljena je še dodatna – druga fasadna opna – dodatna steklena fasada. Z izvedbo steklene fasade v veliko-formatnih okvirjih se je poizkusilo vzpostaviti razmerje med veliko stekleno površino pritličja in zasteklitvijo v treh pasovih etaž. Ti pasovi ne sledijo niveleti etaž, temveč se višinsko prilagajaj oblikovanju glavnega fasadnega okvirja okrog manjših okvirjev v treh nivojih. Okvirji so predvideni le na treh straneh objekta – južni, vzhodni in zahodni strani. Na vzhodni strani objekta so okvirji le na izpostavljenem delu fasade. Celotna severna fasada, vključno z atrijem in del vzhodne fasade je predviden brez izvedbe dodatnih okvirjev. Na tem delu je le osnovna montažna fasadna obloga. Z dodatno enojno zasteklitvijo na zunanji strani nastane vmesni pas z zunanjim zrakom. V tem vmesnem pasu je naravno prezračevani kanal, kjer se odvaja vroči zrak, ki bi v nasprotnem primeru segreval prvo okensko šipo. Nova izolacija je v skupni debelini 20cm. Glede na že predhodno izvedeno toplotno izolacijo v debelini 5cm je izvedena nova toplotna izolacija iz kontaktnih lamel kamene volne v debelini 15cm. Koeficient toplotne prevodnosti je U=0,17W/m2K. Nova zasteklitev je na celotnem obodu. Nova okna imajo maksimalni skupni koeficient toplotne prevodnosti U=1,2W/m2K.

So bila ob tej priložnosti izvedena še kakšna druga prenovitvena dela na objektu?
Derlink: Objekt je sedaj v celoti prenovljen v nivoju pritličja ter 1., 2. in 3. nadstropja. Delno nepreurejeni so ostali le kletni prostori. Glede na osnovno ureditev so obstoječi ostali komunikacijski in instalacijski koridorji. V celotnem objektu so poleg novih tlakov, sten in stropov izvedene tudi popolnoma nove strojne in elektro instalacije. Del 3. nadstropja, to sta bivša kuhinja in jedilnica, je bil preurejen že leta 2005. Celotno pritličje pa je bilo preurejeno in dozidano leta 2008.

Leto izgradnje stavbe: 1982
Avtor objekta: Miško Sibila, u.d.i.a.
Podatki o stavbi: K+P+3N, skupno cca 3000m2 uporabnih površin
Naročnik projekta prenove: Zavarovalnica Tilia d.d.
Leto prenove objekta: zahodna polovica 3. nadstropja, 2005; pritličje, 2008; ostali del objekta, 2013;
Avtor prenove objekta: SPINA Novo mesto d.o.o., Igor Derlink, u.d.i.a.
Izvajalec: SL inženiring, 2013

Pripravil: Tomaž Levičar