torek, 21. oktober 2014

KOLESARSKE POVEZAVE - 21-30

novo mesto koles 030 - LJUBLJANSKI KOLESARSKI LETOPIS 2014
Kakšen pa bi bil novomeški, trebanjski, metliški, brežiški?

novo mesto koles 029 - NAJBOLJŠI NA SVETU
Undaunted, the city established about 50 miles of cycle lanes within a year (there's now about 80 miles) and commissioned a municipal bike rental plan called Sevici....
The result? Within about six years, journeys made by bike shot from less than 0.5% to about 7%, and city transportation chiefs from around the world suddenly had the perfect excuse to arrange week-long fact-finding trips in the sun.

novo mesto koles 028 - ČELADO NA GLAVO
... če se odločate za nakup čelade, bodite pozorni na naslednje: na notranji strani mora biti oblazinjena, prilegati se mora tako, da se ne more premakniti več kot za dva centimetra v vse smeri. Trakovi za zapenjanje morajo biti nastavljeni tako, da ne more pasti z glave. Na glavi mora ležati tako, da je njen rob dva centimetra nad obrvmi. Trakovi okoli ušes morajo imeti V-obliko, pas pod brado mora prav tako biti dobro zapet, enako je z zapenjanjem na zadnjem delu čelade. Počene ali poškodovane čelade ne uporabljajte, ampak jo nadomestite z novo.

novo mesto koles 027 - NEKAJ KOLESARSKIH DARIL
Ko praznuje nekdo, ki je, bi bil, bo bil, bi moral biti, je bil kolesar, mu lahko date kaj v dar. 9 drobnih idej je tu. Obstaja še mnogo drugih. Tudi:
http://www.bicycling.com/bikes-gear/bikes-and-gear-features/great-bicycle-gift-ideas?slide=1
http://www.active.com/cycling/articles/20-holiday-gift-ideas-for-cyclists
http://www.telegraph.co.uk/topics/christmas/christmas-gift-ideas/10460588/Christmas-2013-Best-gifts-for-cyclists.html

novo mesto koles 026 - HAMBURG V 20 LETIH BREZ AVTOMOBILOV
Če lahko Hamburg v dvajsetih letih, koliko jih rabi Novo mesto? In kakšna je to priložnost?

novo mesto koles 025 - LE TELOVADBA
So pa tudi taki, ki kolesarijo zgolj za telovadbo. In to kar znotraj. Na sobnem kolesu. Pravzaprav škoda - ko pa se s kolesom, takim "tapravim", seveda, lahko ubije več muh na en mah.

novo mesto koles 024 - KOLESARSKI KLUB POJE
Dobro jutro!

novo mesto koles 023 - KOLO IN SPOZNAVANJE MESTA
Kolo je odličen pripomoček za potovanje znotraj mesta. Pa tudi za spoznavanje mesta, njegovih lepot in tegob. Primer je iz Ljubljane. Tudi:
http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/72235/detail.html
http://kolesarji.org/arhitekturni-kolesarski-krog/

novo mesto koles 022 - PREVERITE SVOJE KOLESARSKO ZNANJE
Kratek test kolesarskih "veščin"

novo mesto koles 021 - EU PLAČUJE
Kaj nenovomeškega in hkrati kolesarskega v Sloveniji pomaga graditi Evropa?

ponedeljek, 20. oktober 2014

KAJ JE OBLJUBIL GREGOR MACEDONI, SEDAJ ŽE ŽUPAN?

Novo mesto je včeraj, 19. oktobra 2014, dobilo novega župana. Do leta 2018 bo županoval Gregor Macedoni. Novemu županu čestitamo in mu želimo veliko uspeha.

Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine je pred prvim krogom letošnjih lokalnih volitev na županske kandidate naslovilo 10 vprašanj. Vsi so se odzvali, med njimi tudi Gregor Macedoni. Glede na to, da je izvoljen, je smiselno, da njegove odgovore posebej izpostavimo in jih seveda v naslednjih 4 letih tudi večkrat pogledamo in vzporedimo s tem, kar se bo dogajalo.


NAJBOLJŠE MINULIH 4 LET
Katerih je po vašem mnenju najuspešnejših 5 uresničenih projektov zadnjih 4 let na področju prostora v občini in zakaj?
Gregor Macedoni: 
1. Ureditev Kandijskega križišča in postavitev spomenika Leonu Štuklju,
2. APT prenova,
3. Ureditev Šanc,
4. Prenova Evangeličanske cerkve,
5. Posamezne cestne ureditve in prostor ob čistilni napravi s čolnarno ob Kandijski oz. ob reki Krki.


KLJUČNI IZZIVI DO LETA 2018
Katerih je po vašem mnenju ključnih 5 izzivov/projektov v zvezi z urejanjem prostora za naslednja 4 leta? Kako se jih boste lotili?
Gregor Macedoni:
1. Novi trg 6 - Aktivno (po)iskati ustreznega investitorja, ki bo poleg svojega interesa pripravljen nekaj vložiti tudi za javno dobro (del površin za javni rabo), Izpeljati natečaj, v širokem sodelovanju s stroko in javnostjo pripraviti programsko nalogo za to območje.
2. Izgradnja tržnice - glede na to da je projekt že pripravljen v precejšnji meri.
3. V povezavi s prenovo tržnice pripraviti koncept preureditve Glavnega trga in ga kot dolgoročno strategijo prioritetno obravnavati pri vseh ureditvah znotraj mestnega jedra.
4. Uskladiti vse že izdelane ali po potrebi na novo zastavljene prometne ureditve v ožjem in širšem mestnem jedru. Končna, ob širokem sodelovanju stroke in javnosti, izbrana verzija bo postala prioritetni in dolgoročno zavezujoč dokument pri vseh posegih v prometni režim oz. v prometne površine.
5. Ureditev peš in kolesarskih poti v mestu ter kot povezavo primestnih naselij z mestom s posebnim poudarkom na obrežjih Krke in novih prehodih preko Krke.


SODELOVANJE JAVNOSTI
a) Kako boste vzpodbudili/zagotovili večje sodelovanje splošne in posebej strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov in drugih prostorskih odločitvah oziroma kako boste dvignili kvaliteto poseganja v prostor?
Gregor Macedoni: Poskusil bom institucionalizirati mestnega arhitekta ali vzpostaviti urbanistični svet z ustrezno odločevalsko močjo. Vsak interes na področju javnega prostora bo preverjen in usmerjan s strani tovrstnega organa. Pri pripravi natečajev ali pomembnejših posegov v javni prostor bo pozvana širša strokovna javnost, da pristopi s svojim razmišljanjem, argumenti, rešitvami...

b) Ali nameravati v svojem kabinetu ali kako drugače angažirati strokovnjake z visokimi kompetencami na področju urejanja prostora in arhitekture?
Gregor Macedoni: glej a)

c) Kako boste usmerjali sestavo odborov občinskega sveta, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, da bo njihovo delovanje čim bolj koristno?
Gregor Macedoni: Ob upoštevanju demokratičnih principov bom skušal apelirati na predstavnike svetniških skupin, da predlagajo čim boljše kandidate. Župan namreč ne vodi in ne sodeluje v postopku oblikovanja odborov občinskega sveta.

d) Ali in kako boste v naslednjih 4 letih sodelovali z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine?
Gregor Macedoni: Društvo bi lahko postalo "mestni arhitekt" ali pa bi del njihovega članstva postal del urbanističnega sveta. Društvo prav gotovo združuje strokovnjake s področja Dolenjske za vprašanja javnega prostora. Sodelovanje MO NM z DAD je v interesu MO NM.


KOLESARJI, PEŠCI
Ali nameravate narediti občino prijaznejšo za dnevne kolesarje in pešce? S kakšnimi ukrepi se boste lotili svojih ciljev na tem področju?
Gregor Macedoni: Gre za prometno preureditev omenjeno v točki 2. - (4. in 5.). (glej: Ključni izzivi do leta 2018 - op. DAD) Peš cone je potrebno zagotoviti v mestnem jedru (Glavni trg) v navezavi s Kandijo (Grm in proti Portovalu) na eni in Novim trgom na drugi strani, kjer se to območje nadaljuje proti obrežju Krke na Loki. Vsa nabrežja postopno urediti v peš oz. kolesarsko območje. Dograditi še več kolesarskih stez, sploh na območjih, ki imajo kolesu prijaznejšo konfiguracijo ter je to prostorsko lažje.


650 LET NOVEGA MESTA
S katerimi projekti na področju urejanja prostora boste označili 650-letnico mesta?
Gregor Macedoni: Preureditev Glavnega trga v deloma peš cono in prenova tlakovanja skupaj s prenovo tržnice bi bila izjemna poteza za tak dogodek. Realno pa to ni možno izvesti v tako kratkem času. Že vzpostavitev drugačnega prometnega režima bi bilo nekaj. Morda je izvedljiva tudi prenova dela tlakov Glavnega trga ali vsaj dosežen konsenz glede tega. Lahko bi tudi obeležili 650-letnico z zaporami Glavnega trga čez vikende in bi se na tem prostoru odvijali različni dogodki, kulturne in urbane vsebine ter program, da se pokaže, kaj je v mestu možno... Pripraviti zbornik vseh strategij in vizij zadnjih 20 let na področju prostorskega urejanja ter skozi pregledno razstavo poiskati kvalitetne ideje ter tako oblikovati dolgoročno strategijo razvoja občine na področju prostora in vzpostaviti prioritetno listo konkretnih ukrepov.


NALOŽBENIKI
S katerimi ukrepi boste privabili nove naložbenike v občino? Kakšnih naložbenikov si posebej želite v občini?
Gregor Macedoni: Odgovor je v dobri infrastukturi, privlačnem okolju (tako v arhitekturnem kot kulturnem in programskem smislu) za mlade aktivne prebivalce, s čimer se oblikuje nova urbana kultura v mestu ... ki je lahko zanimiva delovna sila za nove inovativne gospodarske panoge. Naložbeniki pa morajo dobiti lokacije in območja za razvoj svojih idej in investicijskih projektov. Zadeve je treba skladno s sprejetim OPN prilagoditi novim potrebam in gospodarski realnosti.


MESTNO JEDRO IN JAVNI PROSTOR
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Gregor Macedoni: Da. Ukrepi: urediti mestno jedro v smislu talnih površin in infrastrukture (vključno s smetmi in mirujočim prometom); spodbujanje vsebine (dogodki); sofinanciranje obnov fasad; spodbujanje prihoda novih vsebin (univerza, javne službe, ministrstvo za gospodarstvo, vrtci, sole, "razpršeni hotel") – v celoti spodbujati razvoj urbane kulture v mestu.
b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Gregor Macedoni: V prvi fazi je za prej navedene smernice in vzpostavitev urbanega mestnega jedra potrebna delna zapora trga časovno (vikendi) in/ali prostorsko (zgornji del), kasneje – ob drugih celovitih ukrepih še nadaljnji koraki v smislu zmanjševanja parkirnih površin na Glavnem trgu in motornega prometa čez Glavni trg.
c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Gregor Macedoni: Zaenkrat javne površine sploh ne ustvarjajo primerne podobe mesta. Nekaj malega se sicer dela in je bilo narejeno vendar ni celostne podobe niti strategije. Vse poteka stihijsko ali ad hoc. Avto še vedno kraljuje v mestu. Prometne in cestne ureditve po obsegu in vložkih daleč presegajo peš in/ali kolesarske ureditve mestnega jedra. Za izboljšanje razmer bomo zagotovili sredstva iz različnih virov za postopno prenovo tlakovanja (skupaj s prenovo infrastrukture) ter za prenovo fasad stavb v mestnem jedru (morda s projektom energetske prenove) ...


DOLGOLETNE ZAGATE:
Kako se boste lotili reševanja naslednjih perečih in že dolgoletnih novomeških prostorskih problemov?

a) Novi trg 6:
Gregor Macedoni: Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati...

b) avtobusna postaja:
Gregor Macedoni: Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati. Na mestu gradbene jame obvezno dokončati projekt in obenem obnoviti celotno postajo.

c) območje Kandije in Vindišar:
Gregor Macedoni: Območje obravnavati kot zaključeno celoto direktno vezano na stari most in Glavni trg. Postane naj glavna območje urbanega dogajanja. Možnosti je se več: ponovno vzpostaviti hotelsko ponudbo z izjemnim vrtom za javne dogodke, konceptno zastaviti t.i. "Mestno plažo", ki se od Hotela Kandija potegne mimo nove čolnarne do Julijinega sprehajališča in naprej do kopališča ob Krki (Portoval).

d) športna dvorana Portoval:
Gregor Macedoni: Projekt je v sedaj projektirani varianti neuresničljiv. Potrebno ga je redefinirati in okviru opredelitve prioritet športne infrastrukture primerno obravnavati.

e) velodrom Češča vas:
Gregor Macedoni: Podbreznik in Češča vas imata potencial, vendar ju je treba primerno celovito obravnavati. Pokritje Velodroma je (pre)velik zalogaj samo za novomeško občino in ga je potrebno postaviti v nacionalni vidik (kot državni kolesarski in atletski center).

f) zidanice:
Gregor Macedoni: Prepričan sem, da je večina zidanic zgolj počitniških objektov, ki niso niti arhitekturno niti funkcionalno več objekti posebne vinogradniške dediščine in kot take lokalne posebnosti. Tiste redke, ki so še v funkciji gospodarskih objektov za potrebe vinogradnikov in kletarjev se po ogledu na terenu prekategorizira v kmetijske objekte ostale v stanovanjske ali počitniške objekte. Vse objekte se oblikovno uskladi s prostorskimi akti, ki veljajo za območja ker stojijo. Tako bi se dolgoročno oblikovala kvalitetna krajinsko arhitekturna podoba dolenjskih vinskih goric.

g) romska naselja:
Gregor Macedoni: Deloma podobno kot pri zidanicah. Najprej podrobneje identificirati in razdelati območja z romskimi naselji. Temu mora slediti ureditev lastniških razmerij v teh naseljih, nato se z ureditvijo infrastrukture zagotovi prebivalcem bivalni nivo ter hkrati zagotovi da smo v smislu koriščenja infrastrukture vsi enaki pred zakonom.


STANOVANJA:
a) Kakšno vaše stališče do najemnih stanovanj z neprofitno najemnino - ali bi morali v mestu spodbujati tovrstne dolgoročne nastanitve ali boste prepuščali reševanje stanovanjskih vprašanj samograditeljem?
Gregor Macedoni: Vprašanje že samo poda odgovor. Vsako proaktivno in celostno reševanje je najboljše. Prav gotovo je potrebno najti rešitve, ki bodo v mestnem jedru zadržale tako stalne prebivalce kot privabile začasne najemnike.

b) Ste pripravljeni spodbujati delovanje stanovanjskih kooperativ, ki zagotavljajo neprofitna najemna stanovanja? (Npr. ustanoviti jamstveni fond za hipotekarne kredite stanovanjskim kooperativam; v središču mesta odkupovati zazidalna zemljišča ali stare stavbe, ki bi jih pod ugodnimi pogoji dali kooperativam, da tam zgradijo najemna stanovanja; opravičiti plačilo komunalnega prispevka neprofitnim stanovanjem?)
Gregor Macedoni: Pobuda je zanimiva in prav gotovo bi to lahko bil eden od ukrepov v smislu celovitega oživljanja, ki mora zajemati tako stalne stanovalce kot začasne najemnike, ob ustreznih poslovnih vsebinah ter dogodkih.


OSEBNOSTNE PREDNOSTI:
Kaj so po vašem mnenju vaše osrednje primerjalne prednosti pri reševanju prostorskih zagat občine v naslednjih štirih letih?
Gregor Macedoni: Dosedanje izkušnje, ko sem pri projektih, ki sem jih soustvarjal vedno dajal poudarek na vključevanju kompetentnih strokovnjakov s področja arhitekture in oblikovanja (Knjigarna Goga, Hostel Situla, …). Hkrati poznam izvedbeno plat investicijskih projektov iz svojih izkušenj v gospodarstvu, kar je pomembno za učinkovit in celovit pristop pri urejanju prostora (potrebno se bo v naslednjih letih premakniti od kupčkov papirja).


Glejte tudi:
https://www.youtube.com/watch?v=5oPDRRMjoic

četrtek, 16. oktober 2014

JANE'S WALK OB TEŽKI VODI - VABILO

Nedelja, 19. oktobra, ne bo samo volilna, ampak bo tudi pohodniška, raziskovalna, opazovalna, kritiška. Po tem ali pred tem, ko bomo v volilne skrinjice vrgli listek za ljubšo/ljubšega med preostalima, gremo na sprehod ob Težki vodi.
  
KDAJ? DO KDAJ?
Srečali se bomo ob 15:00 uri, v nedeljo, 19. oktobra 2014. (Urbani sprehod smo s sprva načrtovane sobote morali prestaviti na nedeljo.)
Predvidoma bomo sprehod zaključili do 18:00 ure.
 
KJE?
Sprehod bomo začeli na parkirišču ob izlivu Težke vode v reko Krko, pod pljučno bolnico. In se torej že na izhodišču srečali s prvim izzivom - ustreznostjo ureditve prostora na stiku potoka in reke.
 
KAM?
Hodili bomo ob Težki vodi, od njenega izliva v reko Krko pa do Gotne vasi. To je dobre 3 kilometre. Nato se bomo predvidoma ob Belokranjski cesti mimo Revoza in Kandijski cesti mimo TPV vrnili na izhodišče. Če bo taka želja, pa gremo lahko po isti poti nazaj.
 
ZAKAJ?
Ob Težki vodi je že desetletja želena ureditev poti, že točno desetletje pa je za to sprejet tudi načrt (Ureditevni načrt za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta), ki je podlaga za izvedbo - najprej za ureditev lastniških razmerij, zatem seveda za izgradnjo.

Ker gre za zelo atraktiven obvodni, zeleni mestni prostor, ki je tudi funkcionalno lahko zanimiv za Novo mesto in ker tu pot s spremljevalnimi ureditvami, kot so denimo počivališča pa morda igrišča pa mostički pa morda kdaj plaža ali kopališče pa pozimi proga za tek na smučeh in podobno, še vedno ni izvedena, želimo na projekt spomniti in si ga družno tudi ogledati.
Ogledali si bomo prostor, opomnili na lastniške probleme, tudi na uzurpacije, morda zagledali kako neprimerno ureditev, spomnili, da je to tudi življenski prostor flore in favne, da včasih poplavlja, da so ob njem stanovanja in delovna mesta, da so bili včasih tu mnogi mlini in žage, da je primeren za rekreacijo in tako dalje.

Pa seveda, da spomnimo na Jane Jacobs, o kateri lahko kaj preberete na internetu.
 
KDO?
Na sprehod vabimo vse meščane oziroma kogar koli zainteresiranega. Seveda tudi oba preostala županska kandidata.

Sprehod bo vodila Jelka Hudoklin, prekaljena krajinska arhitektka, odlična poznavalka mesta, posebej njegovega odprtega, zelenega prostora.
Pridružili se nam bodo s svojimi pogledi in morda napovedmi in opozorili in predlogi tudi:
-strokovnjaki iz novomeške občine;
-strokovnjaki z Zavoda RS za varstvo narave in tudi ARSO;
-kolegi iz Društva Novo mesto;
-in pa seveda naši strokovni kolegi arhitekti in arhitektke, od katerih je že marsikdo o tem prostoru razmišljal in celo kaj narisal.
Torej ne more biti nezanimivo.
 
OPREMA?
Predlagamo vam primerno obutev za hojo po obvodnem prostoru - trava, pesek, asfalt. Jesenskemu času in nedeljskemu vremenu primerna oblačila.
 
ODPADE?
Ja, če bo slabo vreme, kar pomeni, če bo deževalo. A zaenkrat vremenska napoved za prihodnjo nedeljo lepo kaže.
 
OSTALO
Pohod in obiskan prostor bomo dokumentirali in objavili poročilo na facebook in blogu. Obvestili bomo tudi medije.
 
 
Če ste lahko posebej prijazni, prosimo, delite to vabilo naprej. Hvala.
 
 
Se vidimo.
 
 
 
Tomaž Levičar, predsednik društva

ponedeljek, 06. oktober 2014

KOLESARSKE POVEZAVE - 11-20

novo mesto koles 020 - ŠE VEČ EVROPSKEGA DENARJA
Kako dobiti še več oziroma vsaj kaj evropskega denarja za kolesarjenje?

novo mesto koles 019 - LJUBLJANSKA OBVODNA KOLESARSKA POT
Številne nove obvodne ureditve (pot, mostovi, počivališča, trgi), ki so nastale ali bile prenovljene v preteklih letih ob Ljubljanici, je povezala ta teden odprta tematska kolesarska pot v Ljubljani - Obvodna kolesarska pot

novo mesto koles 018 - UKRADU SEM BICIKL
Kaj se mu lahko zgodi, če ga ukradejo?

novo mesto koles 017 - NOVOMEŠKI ŽUPANSKI KANDIDATI O KOLESARJENJU 2.
Kandidati so odgovorili na vprašanje Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine o bodočih razmerah za kolesarjenje

novo mesto koles 016 - NOVOMEŠKI ŽUPANSKI KANDIDATI O KOLESARJENJU 1.
O kolesarjenju tudi na Pravokotni mizi našega društva.

novo mesto koles 015 - LJUBLJANSKI ŽUPANSKI KANDIDATI O KOLESARJENJU
Tudi ljubljanski županski kandidati so razmišljali o kolesarjenju.

novo mesto koles 014 - RAZVOJ DOLENJSKE IN KOLO
Kako bo s kolesarjenjem v Regionalnem razvojnem programu 2014-2020? Za sedaj ne kaže prav dobro ... (glej integralni projekt 3, ...).

novo mesto koles 013 - SKRB ZA KOLO
Kako poskrbeti za svoj bicikel?

novo mesto koles 012 - EVROPSKI DENAR ZA KOLESARJE
Kje dobiti evropski denar za novomeške ali novomeško-slovenske kolesarske projekte?

novo mesto koles 011 - EVROPSKI KOLESARSKI LEKSIKON
O kolesarjenju se lahko pogovarjamo celo v vseh evropskih jezikih ... Pumpa ni le tlačilka, je tudi pumpička, tudi pompa in bomba in ...

četrtek, 02. oktober 2014

KOLESARSKE POVEZAVE - 1-10

novo mesto koles 010 - KOLESARIJO TUDI TURISTI
Seveda je bistveni problem, kako kolesarjenje omogočiti ljudem pri njihovih vsakodnevnih potovanjih - na delo, v šolo, v trgovino, ... A tudi kolesarski turizem je priložnost in vzpodbuda za razvoj kolesarskih povezav. Država ima strategijo.

novo mesto koles 009 - STANJE 2001
O prometnih in kolesarskih navadah Novomeščanov leta 2001:

novo mesto koles 008 - STANJE 2014
Pogled na stanje novomeške kolesarske infrastrukture v pomladi 2014.

novo mesto koles 007 - OD MLINA DO MLINA
Ideja o poti za pešce in kolesarje po bregu reke Krke po obodu mestnega jedra je stara. Tudi med arhitekti. Že kakih devet desetletij nazaj so je v svoji diplomski nalogi zarisal Marjan Mušič. Odtlej do danes je ni nihče uspel urediti. Pod Od mlina do mlina je odsek te poti okoli mestnega jedra, za njo pase je postavil novomeški časopis Park kakih 10 let nazaj. Tudi ta pobuda ni obrodila sadu.

novo mesto koles 006 - SREČNI KOLESARJI
Bi bili radi srečni? Vsaj srečnejši? Potem pa le na kolo. Vsekakor pa ne v avto. "Commuting to work by bus, train, bicycle or foot makes people happier than those who use their car each day instead, research suggests."

novo mesto koles 005 - OBČINSKI KOLESARSKI KOORDINATOR
Mestna občina Ljubljana ima v svoji upravi zaposlenega občinskega kolesarskega kordinatorja. Skrbi za razvoj razmer za kolesarje. Bi takšnega človeka rabilo tudi Novo mesto?

novo mesto koles 004 - DRŽAVNA KOLESARSKA MREŽA
Tudi država ima svoje kolesarsko omrežje. sicer je, kakor novomeško, tudi to že leta bolj ali manj le na papirju, pa vendarle. Tudi skozi Novo mesto in po Dolenjski gre to omrežje (glejte stran 22 na spodnji povezavi). Kdaj bo zgrajen kak odsek, pa je najbrž odvisno tudi od aktivnosti Novega mesta napram državi.

novo mesto koles 003 - KAJ KOLESARJEM OBETA NOVI NOVOMEŠKI ŽUPAN?
Na Pravokotni mizi Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine smo s strani kandidatk in kandidatov za župana slišali nekaj vzpodbudnih besed glede prihodnosti kolesarjenja v mestu. Eden od njih bo župan/županja, vsi oni pa bodo akterji novomeškega političnega prostora. Torej se obetajo do leta 2018 štiri precej dobra leta za kolesarje - dobili bomo nove steze, vsaj en nov most za kolesarje, ...

novo mesto koles 002 - NAVODILA ZA PROJEKTIRANJE KOLESARSKIH POVRŠIN
Državna navodila o tem, kako ustvarjati nove kolesarske povšrine - od stez pa do parkirišč za kolesa.

novo mesto koles 001 - UREDITVENI NAČRT ZA KOLESARSKE POTI
Na podlagi že 10 let starega, a skoraj še povsem neuresničenega novomeškega Odloka o ureditvenem načrtu za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta, je moč zgraditi okoli 10 kilometrov novih poti. Katera bo prva naslednja?

sreda, 01. oktober 2014

ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: STANOVANJA ZA NAJEMNIKE

a) Kakšno vaše stališče do najemnih stanovanj z neprofitno najemnino - ali bi morali v mestu spodbujati tovrstne dolgoročne nastanitve ali boste prepuščali reševanje stanovanjskih vprašanj samograditeljem?

b) Ste pripravljeni spodbujati delovanje stanovanjskih kooperativ, ki zagotavljajo neprofitna najemna stanovanja? (Npr. ustanoviti jamstveni fond za hipotekarne kredite stanovanjskim kooperativam; v središču mesta odkupovati zazidalna zemljišča ali stare stavbe, ki bi jih pod ugodnimi pogoji dali kooperativam, da tam zgradijo najemna stanovanja; opravičiti plačilo komunalnega prispevka neprofitnim stanovanjem?)


GREGOR MACEDONI:
a) Vprašanje že samo poda odgovor. Vsako proaktivno in celostno reševanje je najboljše. Prav gotovo je potrebno najti rešitve, ki bodo v mestnem jedru zadržale tako stalne prebivalce kot privabile začasne najemnike.

b) Pobuda je zanimiva in prav gotovo bi to lahko bil eden od ukrepov v smislu celovitega oživljanja, ki mora zajemati tako stalne stanovalce kot začasne najemnike, ob ustreznih poslovnih vsebinah ter dogodkih.


MILENA KRAMAR ZUPAN:
Stanovanjske kooperative ocenjujem kot dobrodošle, pravzaprav so nam sorodne reči iz preteklih časov že znane, in jih velja vzpodbujati. Najprej spremembo zakonodaje, kar mora storiti država, zatem razviti lokacije in jih oddati v dolgoročni najem, kar naj stori občina, in na njih graditi, kar naj storijo interesenti.
S stanovanjskimi kooperativami se ukvarja tudi novomeški Zavod Tovarna. Zato bo dobrodošlo, da se v nadaljevanju glede razvoja tega segmenta stanovanjskega sektorja posvetujemo tudi z njimi.

Plačevanje neprofitnih najemnin, te morajo načeloma biti take, da vendarle pokrivajo vse potrebne stroške, se že sedaj kaže kot resen problem. Morda posebej zaradi časa ekonomske krize in velike brezposelnosti. Temeljni problem po mojem mnenju torej ni ustvarjanje večje, dodatne ponudbe neprofitnih stanovanj, pač pa okolja, kjer je moč najti spodobno plačano delo, na podlagi česar si posamezniki in družine urejajo življenje, tudi bivališča. Torej gre v prvi vrsti za nujo, da razvijemo okolje, kjer bo dovolj spodobnih delovnih mest.

Pri razvoju stanovanjskih kooperativ in stanovanjske zazidave v naši občini nasploh, pa si želim rešitev, ki izkoriščajo tudi prazne kapacitete stavb starega mestnega jedra, pri novogradnjah pa razmišljajo o gradnji z naravnimi materiali, energijski varčnosti, varnosti pred naravnimi neprilikami, na širši ravni pa da razvijejo stanovanjska območja, ki so stanovalcem v zadovoljstvo in kjer ne živijo le v stanovanjih, ampak se radi zadržujejo tudi zunaj – na zelenicah, igriščih, pod drevjem, na skupnem prostoru.


MATIC VIDIC:
a) Socialno ogroženim neprofitna stanovanja, ostalim pomagat kot porok za kredit k projektu stanvoanjska kooperativa.

b) Da.


MOJCA ŠPEC POTOČAR:
Glede najemniških stanovanj za neprofitno najemnino se strinjamo, da bi morali spodbujati tovrstne dolgoročne nastanitve in ne bi prepuščali reševanja stanovanjskih vprašanj samo samograditeljem. Na drugi strani soglašamo tudi s predlaganim delovanjem stanovanjskih kooperativ (stanovanjske zadruge), ki zagotavljajo neprofitna najemna stanovanja. Strinjam se z ustanovitvijo namenskega fonda za zagotavljanje hipotekarnih kreditov in subvencioniranimi obrestnimi merami. Strinjamo se, da občina v mestu odkupuje zazidalna zemljišča ali stare stavbe in jih pod ugodnimi pogoji da ali proda kooperativam, da tam gradijo najemna stanovanja. Strinjamo se tudi, da se plačilo komunalnega prispevka nekritih stanovanj zmanjša ali po možnosti ukine.


RAFKO KRIŽMAN:
a) Dajem prednost preurejanje zapuščenih stanovanj in delovanju v stanovanjskih kooperativ, ki bi lahko zagotavljala neprofitna najemna stanovanja pred samograditeljstvom.
 
b) Spodbujal bom delovanje stanovanjskih kooperativ. Sama občina ima večje število neurejenih stanovanj, ki bi jih lahko ponudila za tovrstno prenovo. V sodelovanju z drugimi javnimi podjetji (Zarjo?) bi lahko ustanoviti jamstveni fond za hipotekarne kredite stanovanjskim kooperativam. Modeli odkupa zazidalnih zemljišč in starih stavbe morajo biti transparentni in dorečeni. Pri obnovi mesta poiskati možnosti pridobivanja evropskih sredstev.


UROŠ LUBEJ:
a) Samograditeljstvo je le ena od opcij, ki se bo gotovo še uresničevala. Spodbujati je treba gradnjo najemnih stanovanj z neprofitno najemnino. Nasploh je treba v celi občini, predvsem pa v Novem mestu kot občinskem in regijskem središču, povečati število stanovanj, ki morajo biti raznovrstna in primerna (v funkcionalnem in cenovnem pogledu) tako za mlade družine kot za starejše in vse druge. Spodbujati bi bilo treba prenovo obstoječih objektov in s tem tudi oživljati jedra naselij.

b) Mnoge mlade družine se srečujejo s stanovanjskim problemov. Poleg tega je pred nami cilj, kako napolniti mestno jedro s prebivalstvom. Stanovanjske kooperative so lahko odgovor na obe potrebi. Vsi trije ukrepi, ki jih omenjate v svojem vprašanju sledijo zgoraj omenjenim ciljem, zato jih v Solidarnosti Novo mesto podpiramo.


JOŽE KOBE:
a) Do spremembe nacionalnega stanovanjskega programa, katerega osnutki predvidevajo nove vire občinam bom spodbujal to področje v dosedanjem obsegu.

b) Da, v okvirih zakonadaje.


BOJAN KEKEC:
a) MONM bi morala zagotoviti poceni najemna stanovanja za vse mlade družine v neposredni okolici vrtcev. Šele v naslednji fazi bi spodbudili tudi neprofitna najemna stanovanja. Prebivalcem mesta je potrebno ponuditi vso infrastrukturo mesta, saj se bodo le tako prebivalci poistovetili z mestom. Hišica na griču, sredi zelenja v samograditeljski izvedbi bo zagotovo še vedno želja velikega števila mladih in starejših prebivalcev mesta, ki pa je ne smemo v celoti zanemariti, vendar je potrebno tudi za take želje zagotoviti ustrezne površine z revitalizacijo posameznih območji mesta.

b) V kolikor nam bo zaupan glas volilcev se bomo zavzeli, da se vsi prispevki v procesu gradnje (priključnine, komunalni prispevki,…) postavijo na razumno mejo, ki bodo spodbudni za morebitne investitorje. Ustrezni pogoji ter enostavni prostorki akti bodo zagotovilo za hitrejši razvoj v MONM. Vsi vemo, da je trenutna zakonodaja zelo omejujoča in da so postopki zelo dolgi, zato je naš cilj, da se s spremenjenimi prostorskimi akti le te naredi jasne za razumevanje in enostavne za uporabo. ZARJA, ki je v lasti MONM je ustrezna ustanova, ki lahko tudi v bodoče zagotavlja ustrezno število neprofitnih stanovanj – seveda s spravim vodenjem in v interesu MO Novo mesto in občanov.

ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: IZBRANI DOLGOTRAJNI PROBLEMI

Kako se boste lotili reševanja naslednjih perečih in že dolgoletnih novomeških prostorskih problemov?


GREGOR MACEDONI:
a) Novi trg 6:
Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati...

b) avtobusna postaja:
Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati. Na mestu gradbene jame obvezno dokončati projekt in obenem obnoviti celotno postajo.

c) območje Kandije in Vindišar:
Območje obravnavati kot zaključeno celoto direktno vezano na stari most in Glavni trg. Postane naj glavna območje urbanega dogajanja. Možnosti je se več: ponovno vzpostaviti hotelsko ponudbo z izjemnim vrtom za javne dogodke, konceptno zastaviti t.i. "Mestno plažo", ki se od Hotela Kandija potegne mimo nove čolnarne do Julijinega sprehajališča in naprej do kopališča ob Krki (Portoval).

d) športna dvorana Portoval:
Projekt je v sedaj projektirani varianti neuresničljiv. Potrebno ga je redefinirati in okviru opredelitve prioritet športne infrastrukture primerno obravnavati.

e) velodrom Češča vas:
Podbreznik in Češča vas imata potencial, vendar ju je treba primerno celovito obravnavati. Pokritje Velodroma je (pre)velik zalogaj samo za novomeško občino in ga je potrebno postaviti v nacionalni vidik (kot državni kolesarski in atletski center).

f) zidanice:
Prepričan sem, da je večina zidanic zgolj počitniških objektov, ki niso niti arhitekturno niti funkcionalno več objekti posebne vinogradniške dediščine in kot take lokalne posebnosti. Tiste redke, ki so še v funkciji gospodarskih objektov za potrebe vinogradnikov in kletarjev se po ogledu na terenu prekategorizira v kmetijske objekte ostale v stanovanjske ali počitniške objekte. Vse objekte se oblikovno uskladi s prostorskimi akti, ki veljajo za območja ker stojijo. Tako bi se dolgoročno oblikovala kvalitetna krajinsko arhitekturna podoba dolenjskih vinskih goric.

g) romska naselja:
Deloma podobno kot pri zidanicah. Najprej podrobneje identificirati in razdelati območja z romskimi naselji. Temu mora slediti ureditev lastniških razmerij v teh naseljih, nato se z ureditvijo infrastrukture zagotovi prebivalcem bivalni nivo ter hkrati zagotovi da smo v smislu koriščenja infrastrukture vsi enaki pred zakonom.


MILENA KRAMAR ZUPAN:
a) Novi trg 6:
Občina mora v primeru Novi trg 6 igrati aktivno vlogo, nele stati ob strani, pa četudi ni lastnik lokacije. Treba je družno poiskati investitorja in pripraviti skozi javni arhitekturni natečaj rešitev, ki bo sprejemljiva za vse udeležene, vsekakor pa ne v škodo mestu in njegovi podobi.

b) avtobusna postaja:
Najprej je treba zagotoviti osebno varnost na območju postaje. To je naloga policije in tudi občinskega redarstva, morebiti celo različnih državnih inšpekcijskih služb. Vse je treba vzpodbiditi k aktivnostim. Objektu je treba vrniti nekaj sijaja, predvsem pa dokončati izgradnjo območja z razvojem pozidave na že debeli dve desetletji stari gradbeni jami. O povezovanju območja z območje železniške postaje Kandija se je treba pogovoriti s Slovenskimi železnicami.

c) območje Kandije in Vindišar:
Skupaj z lastnikom območja oziroma bodočim investitorjem, ki ga je treba pomagati iskati, ter Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki je tudi eden ključnih akterjev zgodbe, se moramo dogovoriti o razvoju lokacije – posebej v smeri, da se omogoči prenova/izgradnja novih poslovnih površin, parkirnih kapacitet, ki bodo tudi v službi mestnega jedra, ter da se ob tem ustrezno varuje spomeniško kvalitetne elemente prostora in okolice. mesto mora imeti na tako imenovanem Ljubljanskem in Karlovškem vstopu v mesto urejeno podobo - torej tako Novi trg 6 na severu, kakor območej Vindišarja in Kandije nasploh na jugu.

d, e) športna dvorana Portoval oz. velodrom Češča vas:
Občina se mora končno in nedvoumno odločiti za eno od lokacij, kjer bo zgrajena športna dvorana. Tudi skozi razmislek, kaj je realno, kaj je bolj koristno tudi z vidika širše skupnosti, za kaj se lažje in prej pridobi zasebni kapital ter sredstva države. Ob tem pa ne pozabimo na potrebe rekreativcev, ki jih mora biti iz leta v leto več in morajo imeti tudi ustrezne razmere vsaj za tekanje, kolesarjenje, hojo, morda celo plavanje, skratka za aktivnosti, ki so posebej zdrave in skoraj vsakemu dostopne.

f) zidanice:
Kolikor mi je znano se problem, razumem, da izpostavljate problem črnih gradenj po vinogradniških območjih, že rešuje na novomeški občini. Z aktivnostmi bomo nadaljevali. Vinogradništvo oziroma zidaništvo je pomemben razvojni potencial občine in Dolenjske, vikendaštvo seveda ne tako zelo, za kvalitetna stanovanja pa je prostor, kjer se lahko ekonomično zagotovi infrastrukturna oprema, kjer so blizu vrtci in šole, zdravstvene ustanove, kjer lahko vsakodnevno obiskujemo kulturne, zabavne ind ruge dogodke ter hodimo v službo. Celo hodimo.

g) romska naselja:
Treba je občutljivo obravnavati pravico do zasebne lastnine, potrebe prebivalcev, njihovo identiteto, vseskozi pa zagotavljati vsem varnost in terjati zakonitost. Izhodiščne predloge ne le za reševanje prostorskih zagat, ampak za oblikovanje podlag za uspešno sobivanje v skupnosti, lahko izoblikuje romska skupnost, jih bo pa treba zatem uskladiti z državo, lastniki, okoličani, občino in drugimi partnerji. Nekaj pozitivne diksriminacije je na mestu, načeloma pa smo pred zakonom države in zakonitostmi etike enaki.
 

MATIC VIDIC:
a) Novi trg 6:
pritisk na lastnika, da izvede obljubljeni natečaj, odstrani obstoječi objekt in čimprej prične z novogradnjo

b) avtobusna postaja:
celovita prenova stavbe ob angažmaju avtorja

c) območje Kandije in Vindišar:
pomoč investitorju, da pristopi k prenovi stavbe in novim investicijam, ki so v interesu mesta, npr. parkirni prostori ali garažna hiša. Prenova je vedno mišljena kot tehničen, funkcionalen, oblikoven in vsebinski poseg na objektu

d) športna dvorana Portoval:
ne samo športno ampak večnamensko mestno dvorano mesto že vrsto let nujno potrebuje. Projekti so tudi pripravljeni. Energija bo vložena v pridobitev virov financiranja in pridobitev izvajalca in s tem pričetka gradnje

e) velodrom Češča vas:
izvesti vse napore, da se pridobijo državna sredstva za predvideni projekt pokritja objekta

f) zidanice:
potrebna bo redefinicija zidanice z vidika namena objekta in glede na lokacijo kje se nahaja /zaščiteno območje, vizualno izpostavljeno območje, itd../. Sedaj obstaja marsikje dilema ali so zidanice še v celoti gospodarski objekti ali so lahko tudi stalno naseljeni objekti in s tem postanejo stanovanjske stavbe, itd… in s tem odprejo vprašanja komunalne opremljenosti območij s temi objekti. Namen redifinicije je uskladitev zidanice kot tipa objekta, ki se spreminja z načinom življenja in "duhom časa" /tehnika, tehnologija, življenje v naravi.

g) romska naselja:
cilj je izvesti pravnoformalni legalni status obstoječih romskih naselij /ureditev lastništva zemljišč/, pridobitev temeljnih prostorskih in izvedbenih aktov /občinski podrobni prostorski načrt/ za zazidave/legalizacije/ in infrastrukturo /komunalno opremljenost posameznih naselij/


MOJCA ŠPEC POTOČAR:
a) Novi trg 6:
Stavbo Novi trg 6 je potrebno čimprej porušiti, ker ni več primerna za uporabo in je mestna sramota. Lastnik stavbe si prizadeva investicijo čim prej izvesti, vendar je izvedljivost projekta v danih razmerah še vedno negotova. Študija izvedljivosti projekta je že pokazala, da bo mesto moralo omiliti zahteve, ki so zapisane v prostorskem aktu, pri čemer investitor predlaga vzdolžno zasnovo objekta ob Ljubljanski cesti, za kar bo potrebna menjava zemljišč.
Če bo potrebno za izvedbo investicije spremeniti prostorski akt ali kako drugače prispevati k čimprejšnji izvedbi bo to občinska prednostna naloga. Če investitor ne bo zmogel realizacije investicije bo potrebno uskladiti drugačen pristop, če bo potrebno tudi s porušitvijo in začasno rabo zemljišča.
Prizadevamo si zlasti za urejeno mesto, zato ne bomo dovolili takšnih stavb. Kot županja bom pripravila občinski predpis, ki bo nalagal lastnikom ureditev svojih stavb, tako po videzu kot tudi varnosti; v primeru, če to ne bo storjeno, bo to lahko na lastnikove stroške naredila Mestna občina Novo mesto.

b) Avtobusna postaja:
Tudi avtobusna postaja je danes ena izmed mestnih sramot. Razlogov je več, morda najpomembnejši ostaja vprašljiva arhitekturna zasnova in neustrezna funkcionalnost območja. Avtobusno postajo je najbolje revitalizirati v dogovoru z ostalimi lastniki, ki danes tudi sami občutijo nastale razmere. Zato bo občina pripravila variantne rešitve, tudi v širšem okviru trajnostne mobilnosti in jih uskladila z javnostjo. Nato pa izvedla ukrepe, ki jih bo dopuščal proračun.

c) Območje Kandije in Vindišar:
Območje Kandije in zlasti območje nekdanjega Hotela Vindišar sodi v najožje mestno središče. Gre za pomembno lokacijo, ki jo je treba čimprej oživiti. Lastnik je nedavno že porušil dotrajane stavbe in uredil začasne parkirne površine. Tudi tu, podobno kot na lokaciji Novi trg 6, dajem prednost čimprejši izvedbi zasebne investicije. Če do te ne bo prišlo ima občina več zakonitih možnosti, da lastnika k temu vzpodbudi ali z njim uskladi drugačno rešitev. Lokacija je primerna za izvedbo nekaterih javnih programov.

d) Športna dvorana Portovald:
Dokončanje nogometnega in atletskega stadiona in vsaj ene tribune z načrtovanim 25-m bazenom.

e) Velodrom Češča vas:
Gradbeno dovoljenje je pridobljeno, potrebno bo izvesti prekritje, če je/bo zagotovljeno obljubljeno sofinanciranje države.

f) Zidanice:
Ocenjujemo, da je potreb po gradnji novih zidanic je zelo malo, gradijo se samo nadomestne zidanice. OPPN za legalizacijo neskladnih in nelegalnih gradenj v vinogradniških območjih je že sprejet, ravno tako OPPN Kremenjak – pri Stranski vasi. Strinjamo se z legalizacijo.

g) Romska naselja:
Občina je z uveljavitvijo OPN že določila prostorske pogoje za urejanje in legalizacijo vseh romskih naselij v Novem mestu, razen Žabjaka. Tam je potrebno s spremembami in dopolnitvami OPN opredeliti stavbno zemljiščeza stanovansko oziroma mešano rabo. Naselja se skladno z razpoložljivimi finančnimi viri komunalno in funkcionalno urejajo. Skladno s sprejeto strategijo reševanja romske tematike bodo aktivnosti pospešene, še posebej če bodo uspešna prizadevanja občine, da se aktivneje vključi tudi država. Pred letom dni je bila na občinskem svetu tudi sprejeta odločitev, da se v dogovoru s krajevno skupnostjo in civilno iniciativo primerno uredi status in urejenost Žabjaka. Za območje je potrebno uveljaviti ustrezen prostorski akt in nato zgraditi infrastrukturo. Z državo bo potrebno dogovoriti model reševanja stanovanjske problematike tistih romskih družin, ki same ne zmorejo urediti svojega stanovanjskega problema. Velik pomen vidimo v spremembi zakona, ki ureja romsko problematiko in vlogo države.


RAFKO KRIŽMAN:
a) Novi trg 6:
Ponovno preučiti projekte, zlasti vsebino le-teh in jih ovrednotiti glede na želene programe mestne občine Novo mesto. Zadnji projekt s stolpičem ni usklajen z veljavnim OPPN.
Spodbuditi je potrebno banko, da nadaljuje s projektom, ki ga je informativno že predstavila občinskemu svetu.

b) avtobusna postaja:
Ponovno preučiti projekte, ter spor z projektantom g. Markom Mušičem. Poiskati nove rešitve za prenovo in dograditev AP glede na sedanje potrebe NM. Pred definiranjem projektne naloge in/ali natečajnih izhodišč, organizirati okrogle/pravokotne mize zainteresirane strokovne in zainteresirane javnosti. Potrebno bo povezati zasebne lastnike. Skušali bi pridobiti evropska sredstva za celovito obnovo obstoječega objekta, s poudarkom na novih vsebinah. Gradbeno jamo bo treba pozidati, ali pa sanirati in urediti v površine prijazne mestu. Gradbenih odrov kot župan ne bom gledal dolgo.

c) območje Kandije in Vindišar:
Počakati na Konservatorski program ZVKD Novo mesto in na podlagi izhodišč, ki jih ponuja definirati program razvoja območja Kandije. Nujna je tudi ureditev pravil o javno-zasebnem partnerstvu na nivoju občine.

d) športna dvorana Portoval:
Zamujena priložnost za EuroBasket 2013. Dvorno bomo gradili v Češči vasi. Na lokaciji športnega parka Portoval bomo spremenili UN, vrinili vanj bazen in ga tudi zgradili.

e) velodrom Češča vas:
Glede na finančno situacijo je gradnja te dvorane možna le v javno-zasebnem partnerstvu, potrebno je natančno definirati obveznosti v partnerstvu. Prednost Češče vasi je v tem, da bo postala nacionalno središče za atletiko in kolesarstvo, kar bo omogočilo nemoteno financiranje delovanja dvorane. Ob tem pa bodo tudi druge panoge imele svojo domicilno dvorano.

f) zidanice:
Menim da je s prostorsko dokumentacijo v zadostni meri pokrita možnost gradnje zidanic in celo legalizacij neskladno zgrajenih zidanic. V turistično ponudbo Novega mesta vključiti tudi »zidaniški« potencial.

g) romska naselja:
Romska skupnost bo trajno živela na Dolenjskem, zato moramo za reševanje svojih problemov skrbeti predvsem sami. Ni vsega »kriva« država, tudi občina je v preteklosti opustila marsikatero aktivnost. Nesprejemljivo je, da je bilo leta 1986 v naši občini zaposlenih preko 60 Romov, danes pa le peščica. Zato: lastnikom zemljišč, na katerih se nahajajo romska naselja je potrebno zagotoviti ustrezno odškodnino. Okoliškim prebivalcem je potrebno omogočiti bivanje brez stalnih konfliktov, streljanja, hrupa, kraj idr. Več pozornosti bomo namenili varnosti, zlasti na kritičnih točkah ob koncu tedna. Romsko skupnost je potrebno spodbuditi k večji skrbi za lastno bivanjsko okolje in kakovost bivanja. Posebna pozornost bo namenjena integraciji otrok v družbo. Prav tako bo potrebno ukrepati v zvezi z OŠ Bršljin. Problem bližnjega naselja ni problem ene šole ali krajevne skupnosti, temveč vsega mesta, zato ga moramo tudi skupno reševati. Romska skupnost mora prevzeti svoj del odgovornosti za nastale razmere, zato jo je potrebno aktivno vključiti v reševanje razmer.


UROŠ LUBEJ:
Težko je odgovoriti samo na konkretne primere, saj so konkretni primeri izraz dosedanjega napačnega pristopa do prostorske problematike – ali pa kar na sploh do vseh občinskih problematik. V Solidarnosti Novo mesto in tudi sam kot kandidat za župana menim, da je Mestna občina Novo mesto še veliko bolj kot druge občine ujetnica politične korupcije, klientelizma in nepotizma. Vključevanje javnosti in stroke je neustrezno, vizije in strategije ta občina nima. Zato so predpogoj uspešnih reševanj posameznih primerov uvedba transparentnega poslovanja občine, ukrepi za omejevanje korupcije, klientelizma, nepotizma ter povečanje vpliva javnosti in stroke na sprejemanje odločitev. Zato so spodnji predlogi stališča, ki so delno še vedno osebna, delno pa že zgrajena v posvetu s strokovno javnostjo. Vsekakor jih bom kot župan nadgrajeval v sodelovanju s stroko in z javnostjo. Posvet, kot je organiziran danes, je eden od korakov v tem procesu.

a) Novi trg 6:
Stanje je nevzdržno. Potreben je takojšen dialog z lastnikom in poskus prepričati ga, da vendarle pristopi k investiciji. Občina lahko pri tem (v sodelovanju s stroko in ostalo zainteresirano javnostjo) glede na spremenjene razmere na trgu) pri določanju prostorskih pogojev naredi kakšen korak nazaj (npr. glede obveznosti, ki jih ima lastnik oz. investitor do občine itd., seveda nikakor ne na račun kvalitete prostora). Če ugotovimo, da investitor nima resnega namena k reševanju skupnega problema, potek mora občina uporabiti vsa legalna sredstva, da pride do neke vrste sanacije degradiranega območja. Morda je moč zahtevati rušenje. Druga možnost so davčne stimulacije ali destimulacije, se pravi razumen dvig davščin za tiste lastnike, ki imajo neizkoriščene poslovne prostore na tem območju.To je ukrep, ki ga je občina nekoč že izvajala na področju mestnega jedra.

b) avtobusna postaja:
Oba primera kažeta na neodločnost in nezainteresiranost, pasiven pristop obstoječe politične garniture do reševanja prostorskih problemov. Se pravi, ni dovolj govoriti o konkretnih rešitvah: potrebni bodo sistemski ukrepi, ki bodo omogočili občini, da je v svojih prizadevanjih za reševanje tovrstnih problemov uspešnejša.
Na nek način je to podoben primer kot Novi trg 6, samo da imamo v tem primeru opravka z lastnikom, ki dejansko ni v stanju investirati. Razlika glede na primer Novi trg 6 je v tem, da je lastnik gradbene luknje ob postaji v stečajnem postopku. Cilji so:
1. Rešitev za avtobusno postajo je sanacija objekta in njegova dograditev.
2. Mestno redarstvo in policija morata družno skrbeti za javni red na tem območju.
3. V sodelovanju s stroko se je treba vprašati tudi o tem, kako povezati avtobusno postajo in železniško postajo Kandija.
Rešitev mora biti v skladu z realnimi potrebami in možnostmi, v sodelovanju s stroko, zainteresirano javnostjo ter lastniki, ki jih je potrebno vključiti v ta proces. Mislim, da občina ne bi smela nasprotovati podrtju obstoječe stavbe, katere izgled je čedalje slabši, funkcionalnost pa vprašljiva – ampak to je vendar skupna odločitev lastnikov. Preden bi se občina (ali seveda kdor koli) spet pognala v drago investicijo, bomo naredili analizo, kaj je bolj smiselno: podrtje ali obnova.
Tam, kjer je luknja, se mora zgraditi poslovni objekt, tako je tudi predvideno v prostorskem planu. Občina mora odigrati svoj del posla, lastniku omogočiti pogoje, da se mu bo tam izplačalo graditi, hkrati pa zagotoviti, da bo rešitev tudi v javnem interesu. Če ugotovimo, da nobena investicija v tem hipu tam ni možna, potem je potrebno luknjo tam sanirati tako, da se tam vsaj začasno narediti nek drevored ali pa parkirišče.

c) območje Kandije in Vindišar:
To je odgovor, ki ga bo morala ponuditi stroka, v sodelovanju z lastniki nepremičnin. Pristop Solidarnosti Novo mesto je drugačen, nismo in nočemo biti vsevedi, oblasti ne jemljemo v absolutnem smislu. Potrebno je prisluhniti predlogom lastnikov, upoštevati vizijo mesta kot gospodarskega, kulturnega in turističnega središča ter najti rešitev. Vsekakor bo potrebno upoštevati, da je ta lokacija v neposredni bližini mestnega jedra oz. Glavnega trga, ki ga bo treba celostno prenoviti (programe na trgu, infrastrukturo, promet in celostno podobo). Z nestrpnostjo tudi pričakujemo rešitve, ki jih je pripravila skupina strokovnjakov iz ZVKD-ja, ki vsebuje tudi predlog za to območje. V OPN-ju so za to območje predvidene garažne hiše.

d) športna dvorana Portoval:
Najprej predvsem temeljita revizija projekta. Na podlagi nje vprašanja kazenske in materialne odgovornosti tistih, ki so odgovorni za denar, ki je bil očitno v dobršni meri vržen stran. Potem v sodelovanju z najširšo zainteresirano javnostjo ugotoviti potrebe skupnosti in jih realizirati na ustrezni lokaciji. Velodrom je verjetno ena izmed verjetnejših izbir.

e) velodrom Češča vas:
Ugotoviti, kdo je odgovoren in katere so odločitve, ki so onemogočile uporabo velodroma v preteklih desetletjih. Kot rečeno, naše stališče je, da je potrebna analiza stanja in da je potrebno ugotoviti razloge za dosedanje neuspehe in degradacije na področju prostora. Če vzrokov za obstoječe stanje ne poznamo in, še huje, če niti obstoječega stanja ne znamo ovrednotiti, potem bomo težko naredili korake k rešitvi. Nato je odgovor enak kot pri prejšnji alineji. Pri večjih infrastrukturnih projektih, ki presegajo potrebe skupnosti, se mora v projekt vključiti tudi država. Velodrom je projekt, ki delno sicer rešuje potrebe skupnosti (npr. zimska vadba atletov in kolesarjev ter potreba po multifunkcionalni dvorani), vendar je hkrati projekt, ki lahko močno obremeni lokalno skupnost, v kolikor bo njena gradnja in vzdrževanje slonelo izključno na novomeški občini.

f) zidanice:
Proces legalizacije je potrebno zaključiti, na enakopravnih in strokovnih osnovah za vse lastnike. Ekscesnih primerov se ne sme in ne more tolerirati. Neprimerni objekti ne bi smeli biti legalizirani, če ne bodo dosegli minimalnih standardov, ki jih določajo predpisi.

g) romska naselja:
V Solidarnosti Novo mesto ugotavljamo, da odkupi zemljišč potekajo prepočasi. Potrebno je ugotoviti razloge za to – saj je verjetno edina rešitev v tem, da Romi postanejo odgovorni lastniki. Ob tem pa je potrebno – ob sodelovanju s stroko, z Romi in z vso zainteresirano javnostjo – sprejeti prostorsko dokumentacijo, saj morajo tudi ta naselja biti dobro prostorsko urejena. Treba pa je vedeti, da je vprašanje romskih naselij večplasten in ne zgolj prostorski problem. Na tem področju bi bilo treba še veliko narediti na državni in regionalni ravni.


JOŽE KOBE:
a) Novi trg 6:
Objekt je v zasebni lasti, zato bom lastnika spodbujal k ureditvi stanja in pomagal pri pripravi novega prostorskega akta. Občina si mora ob izgradnji kompleksa zagotoviti vsaj eno etažo javnih parkirnih mest.

b) avtobusna postaja:
Občina je le delni lastnik objekta in si mora prizadevati za določitev skupnega upravnika objekta, s katerim se bo nato lahko pogovarjala o nadaljnji usodi objekta oziroma o skupnih naložbah za obnovo objekta.

c) območje Kandije in Vindišar:
Objekt je v zasebni lasti, zato je potrebno lastnika spodbujati k ureditvi stanja.

d) športna dvorana Portoval:
Lokacija objekta je iz prometnega vidika neprimerna, projekt pa je zasnovan prebogato, zato bo potrebno projekt spremeniti in redefinirati.

e) velodrom Češča vas:
Namesto, da bil objekt ponos mesta je trenutno mestna sramota. Objekt je potrebno preurediti v večnamensko športno dvorano, ki bo namenjena kolesarjem, atletom in igre z žogo in drugo. Sredstva za izvedbo je možno pridobiti v več skladih EU in RS.

f) zidanice:
Za Zidanice se iščejo od primera do primera s pripravo prostorkih aktov, v zadnjem obdobju se pospešeno ureja status zidanic, v naslednjem obdobju bodo vin območja in zidanice potrebne posebne pozornosti, ker se zmanjšuje njihov vinogradniški pomen.

g) romska naselja:
Vsa razen Žabjek se urejajo , sprejeti so prostorski akti, izvaja se tudi komunalno opremljanje. Žabjek pa se bo uredil v prihajajočem mandatu. Sprememba OPN in dogovor z državo o virih sofiinanciranja za njihovo ureditev.


BOJAN KEKEC:
V preteklih letih razvoja MONM je bilo zamujenih veliko priložnosti, zato se bomo osredotočili le na nekaj realnih. Imamo pa sledeča stališča do dolgotrajnih problemov:

a) Novi trg 6:
Novi trg 6 je sramotna podoba, ki jo daje objekt Novemu mestu. Zaradi nevarnosti bomo zahtevali takojšnjo rušitev s strani lastnika in utrdi površino. Kar se tiče nadaljnje gradnje in vsebine, je bila zasnova predstavljena na eni od pravokotnih miz DADB in se nam zdi zasnova zelo primerna in sprejemljiva za ta prostor in mesto nasploh, posebej dejstvo, da objekt ne bo previsok in vizualno izpostavljen.

b) avtobusna postaja:
Obsotoječo avtobusno postajo bi porušili in razpisali nov natečaj za trajnostno avtobusno postajo, ki bo enostavna in poceni za vzdrževanje. Kljub temu, da je MO Novo mesto manjšinski lastnik, bomo poskušali doseči dogovor z ostalimi lastniki, da jim za čas podiranja in gradnje nove postaje MO Novo mesto izplača odškodnino, s sodelovanjem pa zgradimo novo funkcionalno in dodatnimi vsebinami primerno postajo.

c) območje Kandije in Vindišar:
Območje Kandije in Vindišar je v tesni povezavi z urejanjem glavnega trga. Omenjena točka predstavlja povezavo med starim mestnim jedrom ter prijetnim zaledjem na Grmskem hribu. Primerno bi bilo urediti dominantno točko, ki bo tako poudarila vstop v mestno jedro preko Kandijskega mostu. Predvsem lokacija Vindišar bo deležna posebne študije, ki jo omenjamo v naslednjih odgovorih glede revitalizacije mestnega jedra.

d) športna dvorana Portoval:
V športnem parku Portoval bi dodali nove vsebine vezane na šport. Tako je predvideno drsališče oz. kotalkališče na prostem, kot tudi olimpijski plavalni bazen. Ta del mesta bomo povezali z novim peš lesenim mostom s Češčo vasjo. V zimskem času bo ta povezava lužila tudi za tek na smučeš.

e) velodrom Češča vas:
Območje velodroma Češča vas je potrebno celostno urediti. V prvi fazi je potrebno zaščititi leseno konstrukcijo velodroma z ustreznim nadkritjem. Takšen objekt bo lahko nudil prostor tako kolesarjem kakor tudi drugim športom (npr. atletiki, gimnastiki,…), da uporabljajo objekt. Za nadkritje in ostale vsebine je izdelana projektna dokumentacija. Tudi obstoječe območje za konjeništvo je potrebno ustrezno urediti, zato se bo tudi za to območje pripravil ustrezen prostorski akt, ki bo zagotovil razvoj konjeniškega športa na tem območju.

f) zidanice:
Zidanice in krajinska podoba vinogradniških območij na Dolenjskem, so nekaj posebnega in specifičnega v Sloveniji in tudi svetu. Nikjer se ne srečamo s tako veliko zidanicami na posameznem vinogradniškem območju, ob dejstvu, da ima vsak lastnik vinograda ali sadovnjaka svojo zidanico. Ob tem ne gre samo za prostorski problem, ampak tudi problem z vidika infrastrukturnega urejanja. Osnovni namen zidanic (shranjevanje vina, sadja, …) je že zdavnaj preraslo v bivalne potrebe, kar ima za posledico velike stroške z urejanjem cestne in komunalne infrastrukture in pluženjem snega. Problem je večplasten in se je dokončno razlezel na vsa vinogradniška območja, ko je država dovolila prijavo stalnega prebivališča v zidanicah. Na ta način si ljudje rešujejo stanovanjske probleme, poleg tega pa se zidanice spreminjajo v stanovanjske objekte, izven dovoljenih gabaritov za zidanice. To je dejstvo, ki ga je potrebno sprejet, pomembno pa je pravilno usmerjati širitev vinogradov in gradnjo zidanic v prihodnje. To specifiko je potrebno obrniti razvoju občine v prid in vinogradniška območja, poleg osnovnega namena, nameniti v čim večji meri razvoju zidaniškega turizma, ki se je že dodobra prijel tudi pri tujih gostih.

g) romska naselja:
Z vidika prostorske problematike Romskih naselij je to rak rana, ki ima svoje začetke desetletja nazaj. Če pogledamo samo Novo mesto in lokacijo Romskih naselij, lahko ugotovimo, da so se naselili na vse vstope v Novo mesto in z vidika prostora zasedli ključne lokacije. Žal je zakonodaja v Sloveniji taka, da ne moreš nikogar, ki je naseljen v objektu (pa je lahko objekt postavljen na črno in na tuji zemlji), brez njegovega soglasja preseliti nekam drugam. Dejstvo je, da občina sama, brez sodelovanja države in Romov, ne more narediti konkretnih korakov v pravo smer. Samo s sodelovanjem so možni premiki in začetek urejanja naselij.

ponedeljek, 29. september 2014

ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: STARO MESTNO JEDRO

O strategiji, prometu in javnem prostoru starega mestnega jedra.


GREGOR MACEDONI:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Da. Ukrepi: urediti mestno jedro v smislu talnih površin in infrastrukture (vključno s smetmi in mirujočim prometom); spodbujanje vsebine (dogodki); sofinanciranje obnov fasad; spodbujanje prihoda novih vsebin (univerza, javne službe, ministrstvo za gospodarstvo, vrtci, sole, "razpršeni hotel") – v celoti spodbujati razvoj urbane kulture v mestu.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
V prvi fazi je za prej navedene smernice in vzpostavitev urbanega mestnega jedra potrebna delna zapora trga časovno (vikendi) in/ali prostorsko (zgornji del), kasneje – ob drugih celovitih ukrepih še nadaljnji koraki v smislu zmanjševanja parkirnih površin na Glavnem trgu in motornega prometa čez Glavni trg.

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Zaenkrat javne površine sploh ne ustvarjajo primerne podobe mesta. Nekaj malega se sicer dela in je bilo narejeno vendar ni celostne podobe niti strategije. Vse poteka stihijsko ali ad hoc. Avto se vedno kraljuje v mestu. Prometne in cestne ureditve po obsegu in vložkih daleč presegajo peš in/ali kolesarske ureditve mestnega jedra.
Za izboljšanje razmer bomo zagotovili sredstva iz različnih virov za postopno prenovo tlakovanja (skupaj s prenovo infrastrukture) ter za prenovo fasad stavb v mestnem jedru (morda s projektom energetske prenove) ...


MILENA KRAMAR ZUPAN:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Vsekakor nameravam, predvsem pa nameravam uresničevati s strategijo povezan akcijski plan za naslednja štiri leta. Projektov, ki jih je treba udejaniti, je dolga vrsta. Večina njih ima že brado. Naštejmo, kaj vse je treba postoriti:
- okrepitev prireditvene dejavnosti – kultura, šport, zabava, turizem;
- vzpodbuditev boljše, strukturi predela ustrezne programske podobe v mestnem jedru;
- izboljšanje pogojev za stanovalce v mestnem jedru (parkiranje, hrup, trgovina);
- izboljšanje dostopnosti mestnega jedra s kolesi in peš – nove kolesarske in peš povezave iz vseh predelov mesta do mestnega jedra;
- zagotovitev novih parkirnih/garažnih površin (Vindišar, Novi trg ipd);
- prenova Glavnega trga in Rozmanove ulice (infrastruktura, parter, pročelja, strehe, urbana oprema);
- zaključek gradnje Knjižnice Mirana Jarca;
- prenova Narodnega doma za potrebe mladine in kulture;
- izgradnja pešpoti ob Krki v mestnem jedru – Župančičevo sprehajališče-Park EU;
- prenova lokacije Novi trg 6;
- ureditev mestne tržnice;
- ureditev trgov v mestnem jedru;
- ureditev bogato opremljenega osrednjega mestnega igrišča;
- ureditev mestnih plaž (Portoval, Pumpnca, Park EU);
- ureditev razgledne točke v zvoniku škofijske cerkve svetega Miklavža;
- zaključek urejanja Resslove ulice;
- oživitev Restavracije Breg;
- izboljšanje železniške postaje Center;
- skrb za zelenje mestnega jedra;
- dobra praznična okrasitev mesta;
- razvoj športnega parka Loka (prenova plezalne stene, skate parka, ureditev mini golf igrišča, zunanji fitness, programska prenova Hiše športov);
- nadaljevanje in zaključek razvoja lokacij Vindišar, Suhy-galerija, Seidlov mlin;
- drobne ureditve (namestitev kvalitetne urbane opreme, umetniških del, stalne galerije na prostem, nadaljevanje označevanja zanimivih lokacij);
- arheološki park Marof;
- ureditev parkirišča za turistične avtodome ob mestnem jedru;
- ureditev parkovnega območja ob gradu Grm.
Jasno, vse projekte, res veliko jih je, večina njih je neposredna naloga občine, je nemogoče uresničiti v naslednjih štirih letih. Ključ rešitve pa je, da se na prav vseh in ne le na delu njih aktivno dela ves čas, iz tedna v teden. Noben ne sme ostati vržen v predal. Le tako bo postopoma prišlo do rešitve tega ključnega, nekoč najlepšega mestnega predela. Pri tem se je nujno povezovati z zasebnim sektorjem, državo in njenimi institucijami, društvi, zavodi, stanovalci, iskati naložbenike, pripravljati kreativne, ekonomične rešitve. Med navedenimi in še kakšnim projektom bo nekaj zagotovo uresničenih v naslednjih letih, tisti, ki jih bo moč glede na situacijo v tem času rešiti - glede na finančno zahtevnost, lastniške odnose, pripravljenost projektov, sodelovanje z državo in zasebniki.
Kako bomo to financirali? Del sredstev bo iz občinskega proračuna, del bomo zagotavljali z razpisov države oziroma EU, za del iskali zasebne naložbenike. Rezultati zagotovo bodo.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Zapori sem pogojno naklonjena, dolgoročno pa se mi zdi nujna, da bi lahko iz mestnega jedra naredili prijeten in živahen prostor za vse meščane in obiskovalce mesta.
Pogojno naklonjena pa sem zato, ker ocenjujem, da je treba pred in ob zaprtju mestnega jedra ali vsaj Glavnega trga za motorni/avtomobilski promet izvesti nujne ukrepe, ki bodo omogočili, da tak ukrep ne povzroči kakšnih pomembnih negativnih posledic za življenje jedra. Kateri ti pogoji so? Vsaj naslednji:
- zagotoviti je treba dodatna parkirna mesta v bližini trga (npr. Vindišar, Novi trg), ki bodo poslovnim subjektom in njihovim strankam v mestnem jedru omogočala dobro dostopnost;
- z več vzpodbudami društvom in drugim organizacijam in s prilagojenimi razpisi za prireditve okrepiti prireditveno dejavnost v mestnem jedru skozi celo leto, da bo privabila dodatne obiskovalce in koristila ter krasila načeloma prijetno staromestno scenografijo;
- prenoviti odprte javne površine, da bodo bolje prilagojene tistim, ki jim zapora izdatno koristi – pešcem, kolesarjem, invalidom, otrokom, poročnim parom etc.

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Skrb za odprte javne površine zagotovo ni zadovoljiva. To je jasno vsakomur, ki odprtih oči hodi po mestu.
Zagotovila bom, da bodo odprte javne površine bolje vzdrževane in še posebej tudi bolje opremljene. Glede prvega imamo najbrž vsi jasno predstavo, kaj pomeni, pod drugim pa si predstavljam nove ureditve, ki zagotavljajo večjo privlačnost in funkcionalnost teh površin, kot denimo so:
- igrišča za vse generacije, posebej seveda za otroke; tudi več drobnih igralnih točk vsepovsod po mestu;
- dobra opremljenost površin z urbanim pohištvom (klopi, koški za smeti, razsvetljava, pitniki etc) in
- opremljenost z umetniško opremo, tudi s kvalitetnimi spominskimi obeležji;
- ureditev učnih poti po mestu – gozdne, zgodovinske, arhitekturne, obrečne;
- ureditev več mestnih plaž oziroma družabnih prostorov ob Krki (Portoval, Pumpnca, Park EU; ležalniki, mivka, igrala, sanitarije etc);
- ureditev novih odsekov javnih sprehajalnih poti ob vodotokih (primarno: ob Težki vodi med Regrčo in Gotno vasjo ter Šmihelom in mestnim jedrom; ob Krki ob mestnem jedru);
- ureditev vsaj ene nove premostitve reke Krke za pešce in kolesarje – prednostno med Irčo vasjo in Grobljami s potjo do Podbreznika in do Cegelnice oz. z navezavo na Župančičevo sprehajališče;
- izboljšala bom tudi ureditev pohodniške poti okoli mesta – Rudolfove poti (usmerjevalni sistem, počivališča).
Na vseh navedenih projektih bo v naslednjih 4 letih prišlo do vidnih izboljšav.


MATIC VIDIC:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Da, tako da se formira projektni interdisciplinarni tim strokovnjakov, ki bo imel za nalogo v roku izdelati celovito strategijo. Le-ta bi morala dati odgovore, kaj naj bi bili osrednji ukrepi in določiti kdo mora izvedbeno kaj narediti.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Tu je treba biti previden. Problematiko zapiranje trga za motorni promet je potrebno izvajati postopoma, po nekem zaporedju predhodnih potez /npr. izgraditev ustreznih parkirnih prostorov na robu historičnega jedra mesta, potem ustreznih povezovalnih peš poti.

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Ne, javne površine so slabo izrabljene in podobo mesta slabo dopolnjujejo. Pristop k tej problematiki mora biti celovit in voden z enega mesta. Obstajati mora koncept urejanje in tudi oblikovni koncept poseganja in umeščanja začasnih ali priložnostnih objektov v historični prostor.


MOJCA ŠPEC POTOČAR:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?

Ocenjujemo in razumemo, da gre za večplastno razumevanje problematike, zato jo obravnavamo s stališč:

a. Zavzemamo se za trajni razvoj in revitalizacijo starega mestnega jedra. V našem programu je že zasnovana dolgoročna strategija, ki jo bomo samo z vsemi deležniki do konca zgradili. Trajni projekt razvoja in vrnitve življenja v mestno jedro zajema:
- zagotavljanje dnevnega dogajanja v centru mesta, tržnica, sejemski dnevi,
- povezava s kulturnimi, turističnimi, gostinskimi in športnimi dogodki,
- zagotavljanje potrebne podjetniške, prometne in inovacijske infrastrukture,
- razvoj raznovrstnih dejavnosti in spodbujanje krožne ekonomije,
- prodaja ekološko pridelane hrane in izdelkov domače obrti,
- vzpostavljanje pogojev za okoljsko trajnost in družbeno varnost.
- vzpostavljanje pogojev za delovanje nevladnih in neprofitnih organizacij, zlasti humanitarnih in kulturnih društev ter organizacij civilne družbe,
- vzpostavljanje cenovno ugodne, po možnosti brezplačne prevozne povezave iz vseh krajev občine s centrom Novega mesta,
- ustvarjanje pogojev za razvoj gostinske dejavnosti,
- ustvarjanje pogojev in organiziranje dogodkov, h katerim pritegnemo in povabimo kulturne in športne organizacije, društva, domača, iz sosednjih občin in tujine,
- prednost peš in kolesarskega prometa v centru mesta,
- omogočanje pogojev za oglede mesta in Dolenjske z zraka,
- omogočanje pogojev za razvijanje festivalov in prireditev s tradicijo.

b. Mladi v Novem mestu:
- vlaganja v rast gospodarstva (spodbujanje podjetništva, zagon novih podjetij, internacionalizacija ter razvoj novih poslovnih modelov za mala in srednja podjetja),
- zaposlovanje s posebnim poudarkom na zaposlovanju mladih, povečevanje socialne vključenosti in zmanjševanje tveganja revščine,
- ustvarjanje pogoje za zagotovitev rešitve stanovanjskih problemov, zlasti preko razvijanja stanovanjske zadruge, ugodnega financiranja nakupa stanovanja ter zagotavljanjem največje možne mere zasedenosti praznih stanovanj,
- razvijanje izobraževanja,
- povečanje pomoči Mestne občine Novo mesto ob rojstvu otroka,
- ustvarjanje pogojev za aktivno staranje in zdravje,
- vrniti mlade v center Novega mesta,
- zagotoviti prostore za klubsko dejavnost, ki bo zajela interesno in glasbeno delovanje,
- zagotoviti štipendiranje doma in v tujini najbolj nadarjenih, in jih zavezati, da se po študiju vrnejo v Novo mesto,
- mlade povezati s turizmom in kulturo.

c. Trajnostni razvoj turizma povezanega s podjetništvom, kulturo in podeželjem
- Mestna občina Novo mesto prevzame vlogo povezovalca med obstoječimi in novimi turističnimi projekti, dejavnostmi, prenočitvenimi kapacitetami, zdravilišči, agencijami, gostinstvom;
- osrednje tri turistične točke so: staro mestno jedro Novega mesta, Otočec in Gorjanci, kot naravni, zgodovinski in geografski biseri;
- razširi in strokovno se okrepi delovanje Turističnega informativnega centra, ki izvaja dejavnost vsakodnevno, 24 ur in 7 dni v tednu, zlasti v starem mestnem jedru;
- turizem za zdravje in sprostitev;
- potovanja po poteh naravne in kulturne dediščine;
- turizem na deželi (turistične kmetije, prenočitvene zmogljivosti in zidanice);
- razvoj kulinarike in enologije;
- razvijanje dejavnosti income turizma;
- aktivne počitnice mladih in turistov;
- povezava turizma s kulturo, da postaneta siamska dvojčka Novega mesta;
- povezava s gospodarstvom;
- povezava s športnimi organizacijami in organizatorji tekmovanj;
- povezava z vsemi oblikami izobraževanj v Mestni občini Novo mesto;
- povezava s sakralnimi objekti in njihovimi kulturnimi in arhitekturnimi zakladi na območju Mestne občine Novo mesto;
- prednost dobijo turistične, kulturne, zabavne in športne vsebine, še zlasti, če so ponavljajoče, tradicionalne, namenjene širši javnosti, festivali ipd, in ki se dogajajo ali dotaknejo starega mestnega jedra;
- povezava z vsemi oblikami izobraževanj v Mestni občini Novo mesto;
- povezava s trgovinami s spominki, založbami, knjigarnami, izdelovalci izdelkov domače obrti …;
- povezava s ponudniki hrane prednost domači, prepoznavni kuhinji in ponudnikom v starem mestnem jedru omogočiti, da razširijo potrebne vsebine, pri tem imajo prednost lokali s svojevrstno ponudbo, hrano, zabavo, glasbo …;
- povezava s proizvajalci in prodajalci domače pridelane hrane – s kmetijami, podjetji, trgovinami …;
- omogočanje pogojev razvoja turizma na Otočcu;
- izkoristiti Gorjance, naravno okolje, obstoječo turistično in gostinsko ponudbo na Gorjancih, brez razvijanja novih;
- izkoristi turistično ponudbo manjših krajev – zlasti prepoznavno lokalno ponudbo, s poudarkom na povezovanju;
- povezovanje z okoliškimi občinami, ponudniki (zlasti Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice, Kostanjevica, Brežice, Zagreb, Ljubljana, Istra, jadranska obala …).

d. Razvoj kulture temelji na prepoznavanju, vrednotenju in spodbujanju kulturno zgodovinskih dosežkov, varovanje kulturnih obeležij, poveže kulturo s turizmom in razvojem mestnega jedra in zajema sledeče predloge rešitev:
- širitev mednarodnega sodelovanja in uveljavljanja gledališča sodobne umetnosti in art kina v javnem zavodu Anton Podbevšek Teater;
- Dolenjskemu muzeju omogočiti pogoje za razširitev razstavnih prostorov, zlasti za predstavitev arheološke dediščine, ureditev arheološkega muzeja na prostem na Marofu;
- Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto omogočiti dokončanje prostorov in stalno odprtost;
- KC Janeza Trdine omogočiti pogoje za razširitev dejavnosti zlasti na več lokacijah in v poletnem času in v starem mestnem jedru;
- razvijanja alternativne kulture in kulture mladih;
  - razvijanje založbene dejavnosti;
- organiziranja novomeških poletnih večerov in ponavljajočih se prireditev;
- kulturni dogodki na Gradu Grm Novo mesto;
- ustvarjanje pogojev za vzgojo, izobraževanje in spodbujanje mladih in socialno ogroženih skupin za obiskovanje kulturnih institucij.

e. Varovanje sakralnih objektov, njihove vsebine in dediščine - Škofija Novo mesto, Kapitelj, Frančiškanski samostan s knjižnico in cerkvijo, Evangelijska cerkev dobrega pastirja, cerkve, romarske poti in središča, in druga obeležja kot kulturno-zgodovinska dediščina

f. Prostorska urejenost MO Novega mesta:
- vključitev kakovostnega mestnega arhitekta;
- povabilo arhitekturni in krajinski stroki za pripravo novih projektov;
- izvedba posegov v prostoru skladno z zahtevami stroke;
- skrb za zunanji videz in varnost krajev in stavb Novega mesta, Otočca, Stopič, Dolža, Brusnic, Gabrja, in drugih krajev, javnih površin;
- ustvariti pogoje za nakup zanimivih objektov in stavb , s poudarkom na starem mestnem jedru;
- omogočiti pogoje za oddajo v najem prostorov za turistične dejavnosti, prodajo spominkov, domače obrti, in po možnosti subvencionira najemnine;
- ureditev javnih površin, sprehajalne poti ob Krki in vodotokih vezanih na reko Krko,
- uredi se kopališče, čolnarne, pristane za plovila;
- zagotovitev pravne in finančne podlage in sredstev za popravilo zunanjega videza in morebitnih nevarnosti iz stavb, zlasti fasad, streh, v mestu in zagotovi finančna sredstva preko stimulacij in ugodnih posojil investitorjem;
- zagotovitev energetsko varčnih javnih stavb;
- vse navedeno se poveže s turizmom.

g. Razvoj življenja in mestnega dogajanja ob reki Krke z vodotoki z ureditvijo in zgraditvijo kopališča na Krki, pešpotmi in kolesarskimi potmi

h. Zgraditev brvi preko reke Krke na Brodu v Novem mestu

Glede zapore Glavnega trga za motorni promet ni mogoče dati enoznačnega odgovora. Zagotovo si kultura, organizatorji prireditev in turistični delavci želijo, da bi bil Glavni trg zaprt. Na drugi strani so gospodarske in trgovske ter storitvene dejavnosti na Glavnem trgu lahko prizadete, ker so se glavni tokovi umaknili izven mestnega jedra. Zapora glavnega trga za motorni promet bi bil udarec za navedene dejavnosti. Zapora mora zato biti rezultat dogovora vseh, morebitno izgubo pa se mora nadomestiti z rešitvami, ki jih bodo sprejeli vsi. Potrebno je tudi rešiti problem parkiranja (garažna hiša).

Vzdrževanje in urejanje javnih površin v Novem mestu ni ustrezno in pogostokrat ne daje pričakovane podobe mesta. Za ureditev želimo več znanja in namenskih sredstev.


RAFKO KRIŽMAN:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Po široki razpravi definirati program in prioritete razvoja območja mestnega jedra, poskrbeti za prostorsko dokumentacijo.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Menim, da se zapora jedra lahko izvaja postopoma. En od predlogov z zadnje tribune v Situli o vikend zaporah bi bilo vredno preizkusiti, v vsakem primeru do naslednjega poletja v Novem mestu bo potrebno formalizirati načine zapore Glavnega trga. Predhodno je potrebno urediti zadostno število parkirnih mesta ob vstopih v mestno jedro. Ena od opcij, ki jo vidim, je širitev peš cone na večjo površino – po zgledu Slovenske ceste v Ljubljani (mimo pošte npr.)

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Menim, da vzdrževanje in urejanje javnih površin ni ustrezno. Z majhnimi koraki urejati značilne ambiente, poenotiti urbano opremo, omejiti nakupe opreme iz kataloga.


UROŠ LUBEJ:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Naš cilj je, da moramo v mesto vrniti prebivalce in s tem življenje. Če bo mestno jedro imelo zadovoljne prebivalce, potem bodo zaživele tudi druge funkcije. Tako je, kot ste napisali v vprašanju. Mesto nima zasnovane celovite strategije. Imamo OPN, ki je tako strateški kot izvedbeni prostorski dokument naše občine, vendar mu manjka dorečenosti, velikokrat je tudi skupek želja, ne pa celovita (premišljena) vizija razvoja mesta in občine v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.
Se pravi, potrebujemo vizijo in strategijo razvoja mesta (ki je vključena v vizijo in strategijo razvoja občine).
Ne glede na to, v Solidarnosti Novo mesto ocenjujemo, da mestno jedro potrebuje celostno prenovo, tako Glavnega trga kot širšega območja. Potrebno je urediti promet, prenoviti komunalno infrastrukturo in tlakovane površine ter zasnovati in urediti urbano opremo. Potrebna je tudi programska prenova, ki bo podkrepljena z ustreznimi spodbudami.
Mislim, da je prostor potrebno obravnavati celovito in integralno. Vsak posamezen ukrep, na primer zaprtje, povzroči da pade „domina“ nekje drugje. OPN tega „kontroliranega rušenja domin“ ne omogoča, zato je potrebno izdelati strategijo reševanje teh „domin“.
OPN je trenutno v fazi sprememb in dopolnitev. To pomeni, da imamo izjemno priliko, da se vprašamo, kakšen razvoj mesta (in celotne občine) želimo. V nasprotnem primeru bomo spet prišli do tega, da bodo zgolj pridobivali pobude s strani raznih investitorjev in jih vključevali v "novi" OPN.
Skratka, potrebno je zastaviti celovito strategijo, ki bo temeljila na viziji in na resnih analizah, v sodelovanju s strokovno javnostjo, občankami in občani, ter šele na tej podlagi začeti izvajati konkretne ukrepe.
Glede na to, da je občina naročila izdelavo predloga revitalizacije mestnega jedra, je stališče Solidarnost Novo mesto v tem trenutku predvsem v tem, da prisluhnemu temu predlogu. Malo smo razočarani nad tem, da občina tega kot naročnik že ni objavila in je to nekje v nekem predalu. Kakor koli že, prepričan sem, da so snovalci te strategije tudi predvideli, na kakšen način bo iz predloga nastala rešitev in tudi kakšno vlogo ima v tem procesu občinska uprava, občinski svet in župan.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Stališče Solidarnosti Novo mesto in mene kot županskega kandidata je samo v tem, da je potrebno mestu vrniti življenje. Konkretne rešitve so stvar dialoga med politiko, stroko, stanovalci in podjetji. Predvsem me zanima, kaj meni stroka, ki je prav gotovo upoštevala vse dileme morebitnega zaprtja.
Glede na naše pogovore s strokovnjaki in glede na to, kaj vendarle pričakujejo nekateri obstoječi trgovci, osebno ocenjujem, da absolutna zapora prometa na Glavnem trgu ni nujna. Potrebno pa je odpreti prostor pešcem, avtomobilski promet pa ustrezno „stisniti“. Pešci morajo postati „kralji“ v mestnem jedru, avtomobilski promet se jim mora prilagoditi. Sedaj je obratno.
Na splošno je v našem mestu potrebno obrniti prioritete: od velikih investicij, namenjenih kapitalom, potrošništvu in zabavi, je potrebno prostor urejati za dobro, zdravo življenje, ki bo vabljivo prebivalstvo in posledično tudi za turiste in investitorje.
Garažne hiše (Kandija, Zdravstveni dom, NOvi trg, pod kapiteljskim gričem) so predvidene že v OPN-ju. Nova prometna ureditev v območju Kandije, Glavnega trga in Rozmanove s ciljem ukinitve tranzitnega prometa iz mestnega jedra pa je mogoča šele po izgradnji parkirne hiše v Kandiji (sedanje zasilno parkirišče ni ustrezno, poleg tega je zastonj in na njem parkirajo dnevni migranti (zaposleni v mestnem jedru)). Zato že ob 9. uri ni mogoče več dobiti prostega parkirnega mesta. Rešitev za slednje (in tudi uporabnike mesta) je P+R. Sicer pa imaš res solidno pripravljen program.

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Ne, odprte javne površine niso ustrezno urejene, predvsem pa jih je premalo. Vemo, da Novo mesto nima parka, mestno jedro zasedajo avtomobili, prav tako je premalo zelenic in igrišč v soseskah. V drugih občinskih središčih je stanje podobno. Javne odprte površine niso ustrezno vzdrževane, večinoma so zanemarjene – vse to kaže na pomanjkanje znanja in strokovnosti, predvsem pa zavedanja, da so prav te površine ogledalo mesta in krajanov. Menim, da bi bilo vse to mogoče izboljšati z več strokovnega znanja in ustrezno prerazporeditvijo sredstev. Na tem področju se da razmeroma veliko narediti že z majhnimi sredstvi.


JOŽE KOBE:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
DA. Osrednji ukrep bo individualna obravnava posameznih stavb in uskladitev nujnih ukepov z lasniki stavb in zainteresirano javnostjo. Prizadeval si bom, da se bo večji del sredtsev iz EKO sklada in podobnih finančnih virov, pod ugodnejšimi pogoji usmeril v mestno jedro.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Trenutno niso izpolnjeni pogoji za zaporo za motorni promet. Po spremembi parkirnega režima in drugih ukrepov pa bo možno razmišljati o omejitvi prometa (enosmerni promet.)

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Ni ustrezno. Povečati sredstva za vzdrževanje in strokovno okrepiti službo.


BOJAN KEKEC:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Menimo, da je bilo pripravljenih že veliko različnih zasnov za revitalizacijo starega mestnega jedra. V pripravo strategije bodo vključeni vsi prebivalci mestnega jedra in strokovna javnost. Glavni ukrepi bodo šli v popolno obnovo Glavnega trga in Rozmanove ulice (cestna in komunalna infrastruktura), obnova fasad, prenova tržnice in Narodnega doma. Glavni poudarek bo na študiji ukrepov in možnosti revitalizacije starega mestna jedra, kot posledica zaprtja za motorni promet.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Zaprtje Glavnega trga je zelo pomembno vprašanje za oživitev mestnega jedra in s strokovnega vidika težak zalogaj. Takoj bomo pristopili k temeljiti in celoviti študiji, ki bo vključevala revitalizacijo mestnega jedra, s posebnim poudarkom na prometni ureditvi. Kar tako všečno obljubljanje, da se bo Glavni trg zaprl za promet in da bo s tem rešeno in revitalizirano mestno jedro, je neresno in nestrokovno. Naredili bomo vse, da se v čim krajšem času izdela temeljita študija, ki bo pokazala konkretne ukrepe, ki jim bomo sledili in realizirali.

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
V Novem mestu je veliko majhnih točk, kje se lahko srečamo z ostalimi meščani. S postopnim umikom ali zmanjšanjem motornega prometa bi postopoma povečevali število urbane opreme ter ustrezne zasaditve, katere bi v poletnih mesecih nudile prijeten hlad prebivalcem mesta. Kvaliteta in kvantiteta javnih, še posebej pa zelenih površin v mestu, je pod vsakim nivojem in vsekakor ne dopolnjujejo programov in podobe mesta. Prednost Novega mesta je v tem, ker so blizu velike zelene in gozdne površine (Portovald, Ragov log, Marof), ki omogočajo občanom prostor za rekreacijo in pomenijo pljuča Novemu mestu. Ključen projekt je Arheološki park Marof, ki bo dopolnjeval podobo mesta in nudil meščanom ter turistom novo dimenzijo izrabe mestnih zelenih površin. Drugi ključen projekt je razvoj športnega parka Portovald z navezavo na rekreacijsko območje Češča vas in Podbreznik.

ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: KANDIDATOVE PREDNOSTI

Kaj so po vašem mnenju vaše osrednje primerjalne prednosti pri reševanju prostorskih zagat občine v naslednjih štirih letih?


GREGOR MACEDONI:
Dosedanje izkušnje, ko sem pri projektih, ki sem jih soustvarjal vedno dajal poudarek na vključevanju kompetentnih strokovnjakov iz področja arhitekture in oblikovanja (Knjigarna Goga, Hostel Situla, …). Hkrati poznam izvedbeno plat investicijskih projektov iz svojih izkušenj v gospodarstvu, kar je pomembno za učinkovit in celovit pristop pri urejanju prostora (potrebno se bo v naslednjih letih premakniti od kupčkov papirja).


MILENA KRAMAR ZUPAN:
Težko bi rekla, kaj so primerjalne prednosti, vsekakor pa se bom reševanja prostoroskih težav in težav nasploh lotila, lotila se jih bom odločno, lotila se jih bom s pomočjo stroke in javnosti, poiskala bom dobre ali najboljše rešitve, finančna sredstva in ostalo, kar je nujno, da se reči reši - ene takoj, druge prej, torej v štirih naslednjih letih, nekatere, teh mora biti čim manj, pa pač slej, vsekakor pa vse čim prej.


MATIC VIDIC:
Ker sem nov obraz in neobremenjen z vsemi predhodnimi neuspehi sem pripravljen sodelovat s strokovno javnostjo in jo upoštevat pri načrtovanju in izvedbi.


MOJCA ŠPEC POTOČAR:
Osrednje primerjalne prednosti pri reševanju prostorskih zagat Mestne občine Novo mesto so v tem, da je na načrtovalski ravni mnogo dela opravljenega, potrebna je le še realizacija.


RAFKO KRIŽMAN:
Nisem iz »prostorske« stroke, ampak tudi drugi kandidati niso. Dobro pa poznam mesto, občino in širšo regijo. Tukaj živim in delam že vse življenje. Kot šolnik, športnik, občinski svetnik/podžupan in direktor komunalnega podjetja sem se dobro seznanil z izzivi. Tudi sodeloval sem pri sprejemanju številnih aktov. Npr. Ureditveni načrt Portoval. Poznam večino ljudi, ki na tem področju delajo in vem s kom se moram posvetovati, ko bodo pred menoj pomembne odločitve.


UROŠ LUBEJ:
Raje bi govoril o primerjalnih prednostih naše občine: Občina ima zelo razvito gospodarstvo. Lega ob avtocesti med ZG in Ljubljano in ob 3. razvojni osi. Dolgoročni prostorski razvoj je jasno začrtan (OPN, obvoznice). Velik potencial so tudi kulturna dediščina (zlasti arheologija v Novem mestu), ohranjena narava (Krka, Gorjanci) in lepo podeželje ter razmeroma zelo čisto okolje. O sebi lahko rečem le to, da se čutim polno odgovornega, da prispevam vse, kar je v moji moči, da bodo potenciali novomeške občine služili občankam in občanom; da sem dovolj pogumen, da ne bom podlegel pritiskom, ki velikokrat onemogočijo uspešno vodenje in upravljanje ter da imam dovolj izkušenj in pameti, da vem, da v nobenem županskem šerifu ni toliko izkušenj in toliko pameti, kot jih premore neka skupnost kot celota. Zato menim, da sem med županskimi kandidati edini, ki ne obljubljam veliko, sploh pa ne tega, da bom „občino vzel v svoje roke“, ampak zato, da jo vrnem občankam in občanom.


JOŽE KOBE:
Imam izjemne izkušnje iz koncipiranja, rutinskega vodenja in izvedbe projektov ter rutinsko črpanje tujih finančnih virov. Zadnjih 8 let sem namreč vodil vse večje okoljske projekte v občini ter zanje pridobil iz EU in RS 23,9 MIO EUR ali 81% vseh sredstev, ki jih je v osmih letih pridobila občina. Vmes sem vodil občinsko upravo in tedaj saniral proračun. Dolgoletno delo v občinski upravi zagotavlja tudi ustrezne izkušnje timskega dela, zato bo vodenje občine operativno prvega dne nastopa mandata.


BOJAN KEKEC:
Usklajevanje razvojnih protreb in zahtev po varovanju okolja in prostora kakor tudi zagotovitev nadaljnega razvoja gospodarstva v celotni MONM.