petek, 26. september 2014

ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: OBČINA Z JAVNOSTJO, STROKO, DRUŠTVOM

a) Kako boste vzpodbudili/zagotovili večje sodelovanje splošne in posebej strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov in drugih prostorskih odločitvah oziroma kako boste dvignili kvaliteto poseganja v prostor?
b) Ali nameravati v svojem kabinetu ali kako drugače angažirati strokovnjake z visokimi kompetencami na področju urejanja prostora in arhitekture?
c) Kako boste usmerjali sestavo odborov občinskega sveta, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, da bo njihovo delovanje čim bolj koristno?
d) Ali in kako boste v naslednjih 4 letih sodelovali z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine?


GREGOR MACEDONI:
a) Poskusil bom institucionalizirati mestnega arhitekta ali vzpostaviti urbanistični svet z ustrezno odločevalsko močjo. Vsak interes na področju javnega prostora bo preverjen in usmerjan s strani tovrstnega organa. Pri pripravi natečajev ali pomembnejših posegov v javni prostor bo pozvana širša strokovna javnost, da pristopi s svojim razmišljanjem, argumenti, rešitvami...

b) glej a)

c) Ob upoštevanju demokratičnih principov bom skušal apelirati na predstavnike svetniških skupin, da predlagajo čim boljše kandidate. Župan namreč ne vodi in ne sodeluje v postopku oblikovanja odborov občinskega sveta.

d) Društvo bi lahko postalo "mestni arhitekt" ali pa bi del njihovega članstva postal del urbanističnega sveta. Društvo prav gotovo združuje strokovnjake s področja Dolenjske za vprašanja javnega prostora. Sodelovanje MO NM z DAD je v interesu MO NM.


MILENA KRAMAR ZUPAN:
Sodelovanje javnosti v razvoju občine, ne le pri prostorskem razvoju, je ključno za razvoj mesta v smeri, ki služi prebivalcem, jih zadovoljuje, bodri. Na tak način se zagotavlja tudi večja legitimnost razvoja, ki ga generira občina. Seveda imajo poseben položaj pri tem najrazličnejši strokovnjaki, ki razumejo celoten sistem delovanja in poznajo aktualne rešitve za naše probleme iz celega sveta, torej mnoge dobre prakse. Več glav zagotovo več ve.

Kako bom to izvedla?
- prva naloga je dobro, redno, razumljivo obveščanje javnosti o vsem, kar dela občina. A tudi o dobrih praksah pri reševanju enakih problemov po svetu. Ni namreč nujno le dobro poznati zagato, ampak poznati tudi čim več že znanih rešitev problemov, ki so jih uporabili drugje. Informiranost je nujni pogoj uspešnemu udeleževanju v javnih zadevah. V ta namen bomo bolje izrabili predvsem sodobne komunikacijske oblike, kot so spletne strani, facebook, twitter, spletni forum in podobno, kjer bomo redno objavljali kaj delamo, spraševali po idejah, stališčih, odgovarjali na vprašanja itd. seveda pa koristili tudi glasila krajevnih skupnosti, pa okrogle mize in podobno. Napor bo velik, a rezultati zato zagotovo boljši;
- pri iskanju rešitev je treba sodelovati z vsemi – z društvi, zavodi, posamezniki, podjetji, … Ne le suhoparno povabiti jih, ampak jih zanimivo vzpodbuditi, da sodelujejo pri iskanju najboljših rešitev za našo občino;
- terjala bom redno obravnavo prostorskih aktov v krajevnih skupnostih, ki jih določen poseg zadeva.
- prostorske akte, ki bodo v pripravi, bom promovirala tudi z informacijskimi tablami na konkretnih lokacijah, kjer se razvoj predvideva. Tako bodo krajani pravočasno opozorjeni na poseganje, informirani, vzpodbujena bo razprava;
- oddelek, pristojen za prostor, bo skupaj z občinsko službo za stike z javnostjo pri pripravi prostorskih aktov moral pripraviti tudi načrt sodelovanja z javnostjo, kateri bo ciljal bistveno iznad tega, kar v takih primerih zahteva zakonodaja.

Pri reševanju prostorskih problemov zagotovo nameravam sodelovati z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine. Vendar pa tudi z ostalimi, saj je razvoj prostora interdisciplinaren izziv – tudi v strokovnem smislu. Angažirati je treba tudi sociologe, ekonomiste, ekološke psihologe, zgodovinarje in številne druge discipline. Le tako se prostor spozna celovito in se njega probleme tudi rešuje celovito. Na prvem mestu pa so vendarle občanke in občani. Jasno, tak način dela mora biti učinkovit. Ne le rešitve, ki se izvijejo iz procesa, tudi samo vodenje tovrstnih debat o prostoru in nasploh o razvoju občine mora biti strokovno, ciljno usmerjeno, natančno. Skupno iskanje rešitev ne pomeni večletnega debatiranja, pač pa pripravljenost vseh, da v najkrajšem možnem času pridemo do najboljši možnih in seveda v našem okolju izvedljivih rešitev. Moj cilj ni le legitimnost, ampak tudi učinkovitost.

V svoj krog sodelavcev, na občini ali zunanjih, zagotovo nameravam vključiti tudi strokovnjaka s področja prostora. Glede ustreznega načina za to se lahko z društvom arhitektov posvetujemo. Po državi poznajo različne oblike in za eno se bomo pač odločili tudi pri nas - že hitro po volitvah. Minimalni nivo sodelovanja z arhitekturno stroko je oblikovanje urbanističnega sveta skupaj z občino ter tudi angažiranje strokovnjakov, tudi arhitektov, v ustreznih delovnih telesih občinskega sveta, na kar vsekakor nameravam napotiti stranke in liste, ki bodo delovale v mestnem svetu.


MATIC VIDIC:
a) Skozi izvajanje drugične metode dela, ki bo imela za posledico vključevanje zainteresirane javnosti v končne odločitve. /ankete, delavnice, sodelovanje predstavnikov javnosti v projektnem timu.

b) Da. Urejanje prostora postaja tako kompleksna obveznost-naloga, da se lahko uspešno izvaja le samostojno /ne več v kombinaciji večih odgovornosti/ t.j. profesionalno v obliki strokovnjaka, strokovne pisarne. Tu obstaja možnost za novo občinsko institucijo - mestni arhitekt, kar bi tudi razbremenilo sedanji občinski prostorko urbanistični oddelek, ki mora pokrivati tudi oblikovno in arhitekturno problematiko v zvezi z posegi v prostor mestne občine.

c) Če je sestava odborov politično določena potem je malo prostora za svetnike strokovnjake. Predstavnikom odbora se zagotovi strokovne sodelavce ali iz občinskih služb ali zunanje strokovnjake. Vsekakor je zavzemanje za dvig kvalitete delovanja odborov.

d) Da. Namerava se ustanoviti institut mestnega arhitekta /ali je to strokovna oseba-arhitekt, ali jih je več v obliki pisarne, lahko bi bilo to tudi strokovno društvo. Ni še jasna oblika ampak nekaj od tega zanesljivo bo!


MOJCA ŠPEC POTOČAR:
a) Spodbuda za večje sodelovanje splošni in strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov je že naša temeljna usmeritev. Program gradi na stroki, društvih, nevladnih organizacijah. Glede zagotovitve sodelovanja pri pripravi prostorskih aktov bo potrebno upoštevati zakon, postopek priprave in razpisi bodo javni, upoštevali bomo pravila javnega naročanja, arhitekturna stroka pa se bo lahko vključila že pri pripravi razpisa in v vseh fazah sprejemanja prostorskih odločitev. Kakovost poseganja v prostor lahko dvignemo samo, če pritegnemo prave strokovnjake, ki bodo imeli znanje in izkušnje širokega razmišljanja in upoštevanja različnih interesov deležnikov v prostoru.

b) Na Mestni občini Novo mesto bomo imeli univ. dipl. arhitekta, ki bo zlasti izkazoval visoko znanje in izkušnje. Strinjamo se, da je potrebno arhitektu dati ustrezna visoka pooblastila na področju urejanja prostora in arhitekture, če želimo doseči rezultate.

c) Pri delovanju in sestavi odbora občinskega sveta bomo vključili strokovnjake, stroko, podjetja in deležnike, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, tako na lokalnem kot tudi na regijskem in državnem ter mednarodnem nivoju.

d) Sodelovanje z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele Krajine si predstavljamo kot zelo pomembno, sodelovanja pa prepoznamo zlasti pri sodelovanju pri pripravi prostorskih aktov, pri postopku sprejemanja aktov in v pobudah društva za nove projekte.


RAFKO KRIŽMAN:
a) Kako boste vzpodbudili/zagotovili večje sodelovanje splošne in posebej strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov in drugih prostorskih odločitvah oziroma kako boste dvignili kvaliteto poseganja v prostor? S sodelovanjem s cehovskimi organizacijami npr. Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine in drugimi združenji, kot posvetovalne odprte tribune s preverjanjem programov pred izdelavo prostorske dokumentacije, zlasti ko gre za ključne prostorske odločitve, ki naj bi urejale javni prostor.

b) Ali nameravati v svojem kabinetu ali kako drugače angažirati strokovnjake z visokimi kompetencami na področju urejanja prostora in arhitekture? V kabinetu župana bi moral biti obvezen mestni arhitekt. Poleg njega naj bi za posamezne naloge projektno angažirani strokovnjake za različna področja.

c) Kako boste usmerjali sestavo odborov občinskega sveta, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, da bo njihovo delovanje čim bolj koristno? Z dobro pripravljenimi izhodišči za vsako posamezno nalogo, sodelovanjem občinskih služb ter zunanjih sodelavcev specialistov za posamezna področja.

d) Ali in kako boste v naslednjih 4 letih sodelovali z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine? Seveda. O pomembnih vprašanjih se bom posvetoval s stroko. Tudi z društvom arhitekotv Dolenjske.


UROŠ LUBEJ:
a) V Solidarnosti Novo mesto smo pripravili program za županske volitve in volitve v občinski svet, ki vsebujejo naslednje ukrepe:
1. Pravočasno je potrebno obveščati javnost o aktivnostih občine na področju urejanja prostora s ciljem, da se javnost seznani in da tudi sama posreduje svoje predloge.
2. Povečati in poenostaviti možnosti za vključevanje javnosti v postopke priprave prostorske dokumentacije v smislu obveščanja in zagotavljanja možnosti za soodločanje o urejanju prostora poleg že zakonsko predvidenih možnosti (npr. organizacija okroglih miz, javnih tribun, predstavitev projektov, vodenih sprehodov po mestu).
3. Pritegniti javnost k sodelovanju pri urejanju in vzdrževanju javnih površin, od določanja prioritet pa do operativne ravni.
4. Postopoma vpeljevati ljudski (participatorni) proračun, kar pomeni, da občanke in občani niso samo vključeni v prostorske projekte, ampak navsezadnje o njih tudi (so)odločajo.

b) Vsekakor. Občina mora dobiti občinskega arhitekta (urbanista) ali pa celo podžupana z ustrezno strokovno usposobljenostjo. V Solidarnosti Novo mesto zagovarjamo kot možno rešitev tudi (tudi ali kot alternativa občinskemu arhitektu – urbanistu) posvetovalni organ, npr. urbanistični svet, kar že poznajo nekatere občine. Poleg tega ocenjujemo, da je v občinski upravi veliko dobrih strokovnjakov, ki so slabo vodeni oziroma sami ne dobijo priložnosti, da bi ustrezno in koordinirano vodili prostorske projekte. Se pravi, občina že ima izjemne strokovnjake, ki niso ustrezno koordinirani.

c) Delovna telesa morajo biti strokovna, ne le politična. Do sedaj so bile to zgolj floskule, ki jih obstoječa politična garnitura nikoli ni uresničila. V Solidarnosti Novo mesto zagovarjamo ukrepe, ki bodo dejansko pomenili povečanje strokovnosti delovnih teles in s tem tudi onemogočili ali vsaj omejevali sprejetje nestrokovnih rešitev. Zato je naš predlog, da mora imeti strokovna javnost (oziroma nevladne organizacije) pravico, da v delovna telesa (avtonomno) imenuje svoje predstavnike. Ker po statutu to ni mogoče, je bodisi potrebna sprememba statuta ali pa vsaj dogovor občinskih svetnikov, da bodo zgolj formalno potrjevali predlog NVO-jev. Seveda morajo biti ta imenovanja (predlogi) narejena na transparenten in demokratičen način. Naš program na področju nevladnih organizacij na splošno predvideva, da NVO-ji avtonomno in demokratično imenujejo svoje predstavnike v delovna telesa občinskega sveta. Prepričani smo, da bi npr. DAD lahko imenoval izjemne strokovnjake v tista delovna telesa, ki so povezana z urejanjem prostora.

d) Da. Kot rečeno, moje stališče kot kandidata za župana in stališče Solidarnosti Novo mesto je, da morata stroka in zainteresirana javnost biti ne le zunanji sogovornik občine, ampak mora biti vključena v same procese odločanja (npr. dva člana v delovnih telesih, povezanih z urejanjem prostora, ki jih stroka in ali civilna javnost imenuje neposredno, občasni tematski dogodki za širšo javnost). Vsekakor so možne tudi druge oblike sodelovanja (npr. vključevanje dogodkov v prireditveni program, promocija in finančna oz. logistična podpora temu – to je seveda stvar celovite politike do nevladnih organizacij in projektov revitalizacije mestnega jedra in vaških središč)


JOŽE KOBE:
a) V MONM bom še naprej spodbujal in dodatno krepil sodelovanje javnosti v postopkih z oblikovanjem alternativ, variantnih rešitev, do katerih se bo javnost lahko pred sprejemom odločitve lahko pravočasno vključevala v razpravo.

b) Menim, da je delo urada za prostor dobro, če pa se bo izkazala potreba po dodatnem usklajevanju, bom angažiral strokovnjake na področju urejanja prostora.

c) Odbori bodo sestavljeni iz strokovnjakov za prostor in predstavniki društev, ki si prizadevajo za boljši prostor.

d) Z veseljem ugotavljam, da je DAD okrepilo svoje javno delovanje, zato bom predstavnike društva povabil v odbore, se z njimi posvetoval o pomembnejših prostorskih problemih in v primeru obojestranskega interesa zaprosil za njihovo pomoč (npr. sodelovanje pri javnih natečajih).


BOJAN KEKEC:
a) Prostorski akti se ne bodo spreminjali iz dneva v dan, temveč razvojno. K sodelovanju bomo pisno in po medijih povadili vse zainteresirane občane, strokovno javnost, gospodarstvo ter javni sektor.

b) Urad za prostor na MO Novo mesto je kadrovsko in vodstveno zelo dobro organiziran. Zaradi političnih odločitev vodstva MO Novo mesto, niso uspeli prodreti s pravimi vsebinami. Urad bo dobil polna pooblastila za izdelavo vseh dokumentov. Realna možnost je zaposlitev občinskega arhitekta/urbanista.

c) Odbor občinskega sveta pristojen za prostor bo sestavljen tako s strani politike, kakor tudi s strani strokovnjakov za to področje.

d) Z DADB bomo z veseljem sodelovali. Način sodelovanja bo vezan na posamezno temo, ki jo bomo podprli ali na način prejete pobude, o kateri se bomo skupaj pogovorili o možnosti uresničitve. DADB bo vključen v vse pomembne projekte v MO Novo mesto.

Ni komentarjev:

Objavite komentar