četrtek, 15. januar 2015

SPOMENIŠKI KOMPLEKS (NOB) NA VRATIH (ARHITEKTURNI VODNIK)

Spomeniški kompleks (NOB) Na vratih (Arhitekturni vodnik 20. in 21. stoletja po Novem mestu)


letnica projekta/izvedbe: 1950-1951 / 1951-1955
naslov: križišče med Rozmanovo ulico in Prešernovim trgom, Trg Borisa Kidriča
avtor(ji): Marjan Mušič (1904-1984, arhitekt), Jakob Savinšek (1922-1961, kipar)
naročnik(i): Skupščina občine Novo mesto
status: 1992 – spomenik lokalnega pomena: javni spomenik, kip, loža Odlok Ur.l. RS, št. 38/92-1927, 15/2014-480
nagrade: Plečnikova nagrada za dolgoletno raziskovanje arhitekturne dediščine, publicistično in pedagoško delo ter realizacije spomeniške arhitekture (1981) Trdinova nagrada za urbanistično delo v Novem mestu (1955)
dostopnost: odprta javna površina
nekdanja imena: Gorenja ali Ljubljanska mestna vrata, Katarinin trg


Spomeniški kompleks Na vratih, ki ga Nace Šumi postavlja “v sam vrh slovenske arhitekture vseh časov”, se nahaja na območju nekdanjega utrjenega dostopa do mesta, na območju edinih kopenskih mestnih vrat preko srednjeveškega mestnega obzidja Novega mesta, od katerih pa se je do posega ohranil le ambient prostorskega grla.

Risba: Marijan Mušič

Risba: Marijan Mušič

Risba: Marijan Mušič

Razvoj avtomobilizacije po II. svetovni vojni je narekoval razširitev in znižanje nivelete nekoč srednjeveške, takrat edine tranzitne ceste skozi staro mestno jedro, zato je mestni urad leta 1950 pripravil načrte regulacije z rušitvijo obcestnih objektov po liniji nove trase. Po izvedeni rušitvi vogala Stare kresije (Študijske knjižnice) so zaradi kompleksnotsni problema k sodelovanju povabili konzervatorja Marjana Mušiča, ki je izziv sprejel, kljub nestrinjanju s takšnimi posegi v stara historična jedra.

Naloga je zahtevala poznavanje historičnih prvin kot tudi ustvarjalne reštive: konzervatorja in arhitekta. Zato je avtor predlagal celostno rešitev območja s soslednjem razgibanih prostorskih ambientov: ureditev objekta Stare kresije s spominsko ploščadjo, spominsko ložo vojnih žrtev ter zelenim pomolom, ureditev nasproti stoječe Skabernetove hiše ter ureditev privzdignjenega trkotnega pomola nekdanjega Katarininega trga.


Foto: Natalija Zanoški, 2014


Foto: Natalija Zanoški, 2014

Foto: Natalija Zanoški, 2014

Že odrezan vogal objekta Stare kresije (Okrožni urad, bivši Mestni špital) je rešil z odstranitvijo celotnega obuličnega krila, razliko v nivojih pa z zasnovo povzdignjene ploščadi. V fasado je tekom gradbenih del, čeprav je s tem kršil (svoja) konzervatorska načela, vključil glavni baročni portal iz porušenega gradu Ruperčvrh, kateremu je potem prilagodil zasnovo celote. Nekdanje arkadno dvorišče stavbe je spremenil v nadkrito stopniščno avlo, ki je bila mišljena kot razstavni prostor. Privzidgnjena spominska ploščad pred objektom vodi na vzhodni strani do spominske lože z rešenimi stebri z gradu Soteska, na zahodni strani pa skozi par stebrov, prav tako s Soteske, na ozelenjeni pomol. V stebrni lopi se nahaja plošča z imeni padlih borcev ter doprsna kipa ključnih figur odpora, Borisa Kidriča in Franca Rozmana – Staneta (kipar Jakob Savinšek). Ozelenjeni pomol se zaključuje s posebno poudarjenim vogalom z visokim kamnitim podnožjem in bronastim kipom Talca (kipar Jakob Savinšek), posvečen internirancem, ki označuje pozicijo severnega oz. levega obrambnega stolpa. Pomemben element pri oblikovanju celote sta strmi štirikapni strehi, ki objekta knjižnice in lope vizualno povezujeta in dopolnjujeta.

V stavbnem sklopu nasproti knjižnice, t.i. Skabernetovi hiši, je Mušič izluščil ostanke južnega obrambnega stolpa. Zaradi znižanja nivoja vhoda so iskali pozicije obstoječih vrat na čelni fasadi, prvotni portal s cestne strani pa je danes francosko okno.

Poudarek trikotnega privzdignjenega pomola na križišču med Glavnim trgom in Kapitljem je na konico postavljen bronasti kip Pesem svobodi, kiparja Jakoba Savinška, z zasaditvijo dreves v ozadju. Stranice pomola so podprte s “kiklopskimi” kamni, ploščad pa je deloma zazelenjena in deloma tlakovana.

Foto: Natalija Zanoški, 2014


Foto: Natalija Zanoški, 2014


Ob preureditvenih delih so naleteli na arhitekturno dediščino, ki jo je Marjan Mušič skrbno dokumentiral, iz nje pa razbral in izrisal rekonstrukcijo poteka srednjeveškega obzidja in oblike fortifikacijske arhitekture Novega mesta ob koncu 16. stoletja.

Večina piscev o slovenski arhitekturi, se danes strinja, da »obnovitvena in ureditvena dela Na vratih gotovo sodijo med njegove (op. Marjan Mušič) najuspešnejše spomeniške poteze«, vendar takratna konzervatorska stroka takšnih rešitev ni poznala ter jih je celo obsojala!

Objekt Stare kresije oz. Študijske knjižnice Mirana Jarca je med letoma 1996 in 2001 na severni strani dobil nov prizidek, ki je delo arhitektovega sina, Marka Mušiča. V Skabernetovi hiši se od leta 1958 nahaja tovarna zdravil Krka. Trkotna ploščad kot spominski prostor nima dodeljenega programa in mogoče tudi zato ni dobro vzdrževana. Življenje bi jih lako dahnila razširitev okoliških dejavnosti (bar, knjižnica, trgovine, ...) z dodano odstranljivo urbano opremo (zaslomba s strani Prešernovega trga, osvetlitev, klopi ipd.).


Viri in literatura; nadaljnje branje:
• Opis enote nepremične kulturne dediščine© register nepremične kulturne dediščine na http://rkd.situla.org/, evidenčna številka enote: 8722
• Mušič, Marjan: Preureditve v Novem mestu glede na regeneracijo historičnih mestnih jeder; v Mušič, Marko (ed)(2002): Marjan Mušič, Arhitektura za vse čase, Novo mesto in Dolenjska, Marko Mušič in Atelje Marko Mušič, Ljubljana, p.24-25, prej iz: Mušič, Marjan (1963): Arhitektura in čas, Založba obzorja Maribor
• Mušič, Marko: Marjan Mušič, Arhitektura za vse čase, Novo mesto in Dolenjska, predstavitev monografije; v Marko Mušič (ed): Zbornik Marjana Mušiča, Ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti akademika Marjana Mušiča, Slovenska akademija znanosti in umetnosti


Članek v slopu projekta izdaje strokovne publikacije Arhitekturni vodnik 20. in 21. stoletja po Novem mestu (Dolenjski in Beli krajini), ki ga podpira Mestna občina Novo mesto.


Avtorica članka: Natalija Zanoški, arhitektka DAD, Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine

Ni komentarjev:

Objava komentarja