nedelja, 17. november 2013

DOLENJSKI ARHITEKTI V OBDOBJU KRIZE

Kakšne so sedaj in v prostoru Dolenjske razmere oziroma možnosti za delo arhitekta, za realizacijo njegovega znanja in ustvarjalnosti?

Dare HOMAN:
Primerno plačanega dela tudi v naši dejavnosti ni dovolj in težko se živi. Skoraj praviloma investitorji iščejo nasvete pri izvajalcih, le redki med njimi pa v proces izvedbe vabijo arhitekte. Mi menda kompliciramo, smo dragi in nasploh nepotreben strošek.
Prikažem na svežem primeru: stanovanjska hiša 250m2, vrednost od 150 do 200 tisoč €, projekt od ideje do PZI po ceniku zbornice cca 16.000 € brez DDV oz. 8% od investicije smo lahko ponudili za polovico tega. Proizvajalci hiš in izvajalci ponujajo minimalno ceno za projektiranje in s tem privabljajo kupce, strošek projektiranja pa poračunajo s samo izvedbo. Nihova cena je le 2%, kar pomeni, da se za pripravo dokumentacije za eno stanovanjsko hišo nameni plačilo do 8€ bruto na uro. To je trenutna realnost. Delo dobiš, če ponujaš nekje okrog 20 % priporočene cene. Vse to tudi zato, ker smo praviloma slabi pogajalci in brez družbeno priznanega spoštovanja.
Periferija ima do dejavnosti arhitekta na eni strani morda prespoštljiv odnos, a hkrati za njegovo znanje nima posluha. Enako se do te stroke obnašajo mnenjske vodje in politika.
Velikih investicij trenutno ni, trg je preplavljen z izvedbami nižje kvalitete, nova znanja se ne uvajajo v prakse, inercija preteklih obdobij ne dovoljuje splošne preobrazbe kulture gradnje. Še vedno se gradi mimo dogovorov, sprejemajo se prostorski dokumenti, ki dovoljujejo skoraj vse prostorske anomalije posameznikov. Politika želi biti všečna ali pa stroka ne zna bolje svetovati. Če si sploh utre pot do centrov odločanja.
Pri realizaciji znanj smo najuspešnejši, ko je odnos med investitorjem, izvajalcem in projektantom urejen. Ta praviloma nastane z ozaveščenim in zadovoljivo situiranim investitorjem, pravimi usmeritvami projektanta in urejeno organizacijo izvajalca. Neredko investitorji še kupujejo papir, da lahko gradijo po svoje.
Ustvarjalni naboj ima dnevna nihanja, kot nivo optimizma, da naše ustvarjanje najde pravega uporabnika ali obratno.

Gregor PETROVIČ - Hiša arhitekture: Trenutne razmere oziroma možnosti za delo arhitekta so zelo slabe, saj je naročil veliko manj, kot pred krizo. Še posebno težko je za mlade arhitekte, ki se poskušajo uveljaviti v prostoru v katerem delajo. Znano pa je, da so nekatere pomembne smeri in zamisli v arhitekturi nastale prav k času največjih gospodarskih kriz. Zato menim, da kriza lahko tudi spodbuja in sili predvsem mlade k vse večji uporabi znanja in ustvarjalnosti.

pripravil: Tomaž Levičar

Ni komentarjev:

Objava komentarja