O strategiji, prometu in javnem prostoru starega mestnega jedra.
GREGOR MACEDONI:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Da. Ukrepi: urediti mestno jedro v smislu talnih površin in infrastrukture (vključno s smetmi in mirujočim prometom); spodbujanje vsebine (dogodki); sofinanciranje obnov fasad; spodbujanje prihoda novih vsebin (univerza, javne službe, ministrstvo za gospodarstvo, vrtci, sole, "razpršeni hotel") – v celoti spodbujati razvoj urbane kulture v mestu.
b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
V prvi fazi je za prej navedene smernice in vzpostavitev urbanega mestnega jedra potrebna delna zapora trga časovno (vikendi) in/ali prostorsko (zgornji del), kasneje – ob drugih celovitih ukrepih še nadaljnji koraki v smislu zmanjševanja parkirnih površin na Glavnem trgu in motornega prometa čez Glavni trg.
c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Zaenkrat javne površine sploh ne ustvarjajo primerne podobe mesta. Nekaj malega se sicer dela in je bilo narejeno vendar ni celostne podobe niti strategije. Vse poteka stihijsko ali ad hoc. Avto se vedno kraljuje v mestu. Prometne in cestne ureditve po obsegu in vložkih daleč presegajo peš in/ali kolesarske ureditve mestnega jedra.
Za izboljšanje razmer bomo zagotovili sredstva iz različnih virov za postopno prenovo tlakovanja (skupaj s prenovo infrastrukture) ter za prenovo fasad stavb v mestnem jedru (morda s projektom energetske prenove) ...
MILENA KRAMAR ZUPAN:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Vsekakor nameravam, predvsem pa nameravam uresničevati s strategijo povezan akcijski plan za naslednja štiri leta. Projektov, ki jih je treba udejaniti, je dolga vrsta. Večina njih ima že brado. Naštejmo, kaj vse je treba postoriti:
- okrepitev prireditvene dejavnosti – kultura, šport, zabava, turizem;
- vzpodbuditev boljše, strukturi predela ustrezne programske podobe v mestnem jedru;
- izboljšanje pogojev za stanovalce v mestnem jedru (parkiranje, hrup, trgovina);
- izboljšanje dostopnosti mestnega jedra s kolesi in peš – nove kolesarske in peš povezave iz vseh predelov mesta do mestnega jedra;
- zagotovitev novih parkirnih/garažnih površin (Vindišar, Novi trg ipd);
- prenova Glavnega trga in Rozmanove ulice (infrastruktura, parter, pročelja, strehe, urbana oprema);
- zaključek gradnje Knjižnice Mirana Jarca;
- prenova Narodnega doma za potrebe mladine in kulture;
- izgradnja pešpoti ob Krki v mestnem jedru – Župančičevo sprehajališče-Park EU;
- prenova lokacije Novi trg 6;
- ureditev mestne tržnice;
- ureditev trgov v mestnem jedru;
- ureditev bogato opremljenega osrednjega mestnega igrišča;
- ureditev mestnih plaž (Portoval, Pumpnca, Park EU);
- ureditev razgledne točke v zvoniku škofijske cerkve svetega Miklavža;
- zaključek urejanja Resslove ulice;
- oživitev Restavracije Breg;
- izboljšanje železniške postaje Center;
- skrb za zelenje mestnega jedra;
- dobra praznična okrasitev mesta;
- razvoj športnega parka Loka (prenova plezalne stene, skate parka, ureditev mini golf igrišča, zunanji fitness, programska prenova Hiše športov);
- nadaljevanje in zaključek razvoja lokacij Vindišar, Suhy-galerija, Seidlov mlin;
- drobne ureditve (namestitev kvalitetne urbane opreme, umetniških del, stalne galerije na prostem, nadaljevanje označevanja zanimivih lokacij);
- arheološki park Marof;
- ureditev parkirišča za turistične avtodome ob mestnem jedru;
- ureditev parkovnega območja ob gradu Grm.
Jasno, vse projekte, res veliko jih je, večina njih je neposredna naloga občine, je nemogoče uresničiti v naslednjih štirih letih. Ključ rešitve pa je, da se na prav vseh in ne le na delu njih aktivno dela ves čas, iz tedna v teden. Noben ne sme ostati vržen v predal. Le tako bo postopoma prišlo do rešitve tega ključnega, nekoč najlepšega mestnega predela. Pri tem se je nujno povezovati z zasebnim sektorjem, državo in njenimi institucijami, društvi, zavodi, stanovalci, iskati naložbenike, pripravljati kreativne, ekonomične rešitve. Med navedenimi in še kakšnim projektom bo nekaj zagotovo uresničenih v naslednjih letih, tisti, ki jih bo moč glede na situacijo v tem času rešiti - glede na finančno zahtevnost, lastniške odnose, pripravljenost projektov, sodelovanje z državo in zasebniki.
Kako bomo to financirali? Del sredstev bo iz občinskega proračuna, del bomo zagotavljali z razpisov države oziroma EU, za del iskali zasebne naložbenike. Rezultati zagotovo bodo.
b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Zapori sem pogojno naklonjena, dolgoročno pa se mi zdi nujna, da bi lahko iz mestnega jedra naredili prijeten in živahen prostor za vse meščane in obiskovalce mesta.
Pogojno naklonjena pa sem zato, ker ocenjujem, da je treba pred in ob zaprtju mestnega jedra ali vsaj Glavnega trga za motorni/avtomobilski promet izvesti nujne ukrepe, ki bodo omogočili, da tak ukrep ne povzroči kakšnih pomembnih negativnih posledic za življenje jedra. Kateri ti pogoji so? Vsaj naslednji:
- zagotoviti je treba dodatna parkirna mesta v bližini trga (npr. Vindišar, Novi trg), ki bodo poslovnim subjektom in njihovim strankam v mestnem jedru omogočala dobro dostopnost;
- z več vzpodbudami društvom in drugim organizacijam in s prilagojenimi razpisi za prireditve okrepiti prireditveno dejavnost v mestnem jedru skozi celo leto, da bo privabila dodatne obiskovalce in koristila ter krasila načeloma prijetno staromestno scenografijo;
- prenoviti odprte javne površine, da bodo bolje prilagojene tistim, ki jim zapora izdatno koristi – pešcem, kolesarjem, invalidom, otrokom, poročnim parom etc.
c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Skrb za odprte javne površine zagotovo ni zadovoljiva. To je jasno vsakomur, ki odprtih oči hodi po mestu.
Zagotovila bom, da bodo odprte javne površine bolje vzdrževane in še posebej tudi bolje opremljene. Glede prvega imamo najbrž vsi jasno predstavo, kaj pomeni, pod drugim pa si predstavljam nove ureditve, ki zagotavljajo večjo privlačnost in funkcionalnost teh površin, kot denimo so:
- igrišča za vse generacije, posebej seveda za otroke; tudi več drobnih igralnih točk vsepovsod po mestu;
- dobra opremljenost površin z urbanim pohištvom (klopi, koški za smeti, razsvetljava, pitniki etc) in
- opremljenost z umetniško opremo, tudi s kvalitetnimi spominskimi obeležji;
- ureditev učnih poti po mestu – gozdne, zgodovinske, arhitekturne, obrečne;
- ureditev več mestnih plaž oziroma družabnih prostorov ob Krki (Portoval, Pumpnca, Park EU; ležalniki, mivka, igrala, sanitarije etc);
- ureditev novih odsekov javnih sprehajalnih poti ob vodotokih (primarno: ob Težki vodi med Regrčo in Gotno vasjo ter Šmihelom in mestnim jedrom; ob Krki ob mestnem jedru);
- ureditev vsaj ene nove premostitve reke Krke za pešce in kolesarje – prednostno med Irčo vasjo in Grobljami s potjo do Podbreznika in do Cegelnice oz. z navezavo na Župančičevo sprehajališče;
- izboljšala bom tudi ureditev pohodniške poti okoli mesta – Rudolfove poti (usmerjevalni sistem, počivališča).
Na vseh navedenih projektih bo v naslednjih 4 letih prišlo do vidnih izboljšav.
MATIC VIDIC:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Da, tako da se formira projektni interdisciplinarni tim strokovnjakov, ki bo imel za nalogo v roku izdelati celovito strategijo. Le-ta bi morala dati odgovore, kaj naj bi bili osrednji ukrepi in določiti kdo mora izvedbeno kaj narediti.
b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Tu je treba biti previden. Problematiko zapiranje trga za motorni promet je potrebno izvajati postopoma, po nekem zaporedju predhodnih potez /npr. izgraditev ustreznih parkirnih prostorov na robu historičnega jedra mesta, potem ustreznih povezovalnih peš poti.
c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Ne, javne površine so slabo izrabljene in podobo mesta slabo dopolnjujejo. Pristop k tej problematiki mora biti celovit in voden z enega mesta. Obstajati mora koncept urejanje in tudi oblikovni koncept poseganja in umeščanja začasnih ali priložnostnih objektov v historični prostor.
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Ocenjujemo in razumemo, da gre za večplastno razumevanje problematike, zato jo obravnavamo s stališč:
a. Zavzemamo se za trajni razvoj in revitalizacijo starega mestnega jedra. V našem programu je že zasnovana dolgoročna strategija, ki jo bomo samo z vsemi deležniki do konca zgradili. Trajni projekt razvoja in vrnitve življenja v mestno jedro zajema:
- zagotavljanje dnevnega dogajanja v centru mesta, tržnica, sejemski dnevi,
- povezava s kulturnimi, turističnimi, gostinskimi in športnimi dogodki,
- zagotavljanje potrebne podjetniške, prometne in inovacijske infrastrukture,
- razvoj raznovrstnih dejavnosti in spodbujanje krožne ekonomije,
- prodaja ekološko pridelane hrane in izdelkov domače obrti,
- vzpostavljanje pogojev za okoljsko trajnost in družbeno varnost.
- vzpostavljanje pogojev za delovanje nevladnih in neprofitnih organizacij, zlasti humanitarnih in kulturnih društev ter organizacij civilne družbe,
- vzpostavljanje cenovno ugodne, po možnosti brezplačne prevozne povezave iz vseh krajev občine s centrom Novega mesta,
- ustvarjanje pogojev za razvoj gostinske dejavnosti,
- ustvarjanje pogojev in organiziranje dogodkov, h katerim pritegnemo in povabimo kulturne in športne organizacije, društva, domača, iz sosednjih občin in tujine,
- prednost peš in kolesarskega prometa v centru mesta,
- omogočanje pogojev za oglede mesta in Dolenjske z zraka,
- omogočanje pogojev za razvijanje festivalov in prireditev s tradicijo.
b. Mladi v Novem mestu:
- vlaganja v rast gospodarstva (spodbujanje podjetništva, zagon novih podjetij, internacionalizacija ter razvoj novih poslovnih modelov za mala in srednja podjetja),
- zaposlovanje s posebnim poudarkom na zaposlovanju mladih, povečevanje socialne vključenosti in zmanjševanje tveganja revščine,
- ustvarjanje pogoje za zagotovitev rešitve stanovanjskih problemov, zlasti preko razvijanja stanovanjske zadruge, ugodnega financiranja nakupa stanovanja ter zagotavljanjem največje možne mere zasedenosti praznih stanovanj,
- razvijanje izobraževanja,
- povečanje pomoči Mestne občine Novo mesto ob rojstvu otroka,
- ustvarjanje pogojev za aktivno staranje in zdravje,
- vrniti mlade v center Novega mesta,
- zagotoviti prostore za klubsko dejavnost, ki bo zajela interesno in glasbeno delovanje,
- zagotoviti štipendiranje doma in v tujini najbolj nadarjenih, in jih zavezati, da se po študiju vrnejo v Novo mesto,
- mlade povezati s turizmom in kulturo.
c. Trajnostni razvoj turizma povezanega s podjetništvom, kulturo in podeželjem
- Mestna občina Novo mesto prevzame vlogo povezovalca med obstoječimi in novimi turističnimi projekti, dejavnostmi, prenočitvenimi kapacitetami, zdravilišči, agencijami, gostinstvom;
- osrednje tri turistične točke so: staro mestno jedro Novega mesta, Otočec in Gorjanci, kot naravni, zgodovinski in geografski biseri;
- razširi in strokovno se okrepi delovanje Turističnega informativnega centra, ki izvaja dejavnost vsakodnevno, 24 ur in 7 dni v tednu, zlasti v starem mestnem jedru;
- turizem za zdravje in sprostitev;
- potovanja po poteh naravne in kulturne dediščine;
- turizem na deželi (turistične kmetije, prenočitvene zmogljivosti in zidanice);
- razvoj kulinarike in enologije;
- razvijanje dejavnosti income turizma;
- aktivne počitnice mladih in turistov;
- povezava turizma s kulturo, da postaneta siamska dvojčka Novega mesta;
- povezava s gospodarstvom;
- povezava s športnimi organizacijami in organizatorji tekmovanj;
- povezava z vsemi oblikami izobraževanj v Mestni občini Novo mesto;
- povezava s sakralnimi objekti in njihovimi kulturnimi in arhitekturnimi zakladi na območju Mestne občine Novo mesto;
- prednost dobijo turistične, kulturne, zabavne in športne vsebine, še zlasti, če so ponavljajoče, tradicionalne, namenjene širši javnosti, festivali ipd, in ki se dogajajo ali dotaknejo starega mestnega jedra;
- povezava z vsemi oblikami izobraževanj v Mestni občini Novo mesto;
- povezava s trgovinami s spominki, založbami, knjigarnami, izdelovalci izdelkov domače obrti …;
- povezava s ponudniki hrane prednost domači, prepoznavni kuhinji in ponudnikom v starem mestnem jedru omogočiti, da razširijo potrebne vsebine, pri tem imajo prednost lokali s svojevrstno ponudbo, hrano, zabavo, glasbo …;
- povezava s proizvajalci in prodajalci domače pridelane hrane – s kmetijami, podjetji, trgovinami …;
- omogočanje pogojev razvoja turizma na Otočcu;
- izkoristiti Gorjance, naravno okolje, obstoječo turistično in gostinsko ponudbo na Gorjancih, brez razvijanja novih;
- izkoristi turistično ponudbo manjših krajev – zlasti prepoznavno lokalno ponudbo, s poudarkom na povezovanju;
- povezovanje z okoliškimi občinami, ponudniki (zlasti Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice, Kostanjevica, Brežice, Zagreb, Ljubljana, Istra, jadranska obala …).
d. Razvoj kulture temelji na prepoznavanju, vrednotenju in spodbujanju kulturno zgodovinskih dosežkov, varovanje kulturnih obeležij, poveže kulturo s turizmom in razvojem mestnega jedra in zajema sledeče predloge rešitev:
- širitev mednarodnega sodelovanja in uveljavljanja gledališča sodobne umetnosti in art kina v javnem zavodu Anton Podbevšek Teater;
- Dolenjskemu muzeju omogočiti pogoje za razširitev razstavnih prostorov, zlasti za predstavitev arheološke dediščine, ureditev arheološkega muzeja na prostem na Marofu;
- Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto omogočiti dokončanje prostorov in stalno odprtost;
- KC Janeza Trdine omogočiti pogoje za razširitev dejavnosti zlasti na več lokacijah in v poletnem času in v starem mestnem jedru;
- razvijanja alternativne kulture in kulture mladih;
- razvijanje založbene dejavnosti;
- organiziranja novomeških poletnih večerov in ponavljajočih se prireditev;
- kulturni dogodki na Gradu Grm Novo mesto;
- ustvarjanje pogojev za vzgojo, izobraževanje in spodbujanje mladih in socialno ogroženih skupin za obiskovanje kulturnih institucij.
e. Varovanje sakralnih objektov, njihove vsebine in dediščine - Škofija Novo mesto, Kapitelj, Frančiškanski samostan s knjižnico in cerkvijo, Evangelijska cerkev dobrega pastirja, cerkve, romarske poti in središča, in druga obeležja kot kulturno-zgodovinska dediščina
f. Prostorska urejenost MO Novega mesta:
- vključitev kakovostnega mestnega arhitekta;
- povabilo arhitekturni in krajinski stroki za pripravo novih projektov;
- izvedba posegov v prostoru skladno z zahtevami stroke;
- skrb za zunanji videz in varnost krajev in stavb Novega mesta, Otočca, Stopič, Dolža, Brusnic, Gabrja, in drugih krajev, javnih površin;
- ustvariti pogoje za nakup zanimivih objektov in stavb , s poudarkom na starem mestnem jedru;
- omogočiti pogoje za oddajo v najem prostorov za turistične dejavnosti, prodajo spominkov, domače obrti, in po možnosti subvencionira najemnine;
- ureditev javnih površin, sprehajalne poti ob Krki in vodotokih vezanih na reko Krko,
- uredi se kopališče, čolnarne, pristane za plovila;
- zagotovitev pravne in finančne podlage in sredstev za popravilo zunanjega videza in morebitnih nevarnosti iz stavb, zlasti fasad, streh, v mestu in zagotovi finančna sredstva preko stimulacij in ugodnih posojil investitorjem;
- zagotovitev energetsko varčnih javnih stavb;
- vse navedeno se poveže s turizmom.
g. Razvoj življenja in mestnega dogajanja ob reki Krke z vodotoki z ureditvijo in zgraditvijo kopališča na Krki, pešpotmi in kolesarskimi potmi
h. Zgraditev brvi preko reke Krke na Brodu v Novem mestu
Glede zapore Glavnega trga za motorni promet ni mogoče dati enoznačnega odgovora. Zagotovo si kultura, organizatorji prireditev in turistični delavci želijo, da bi bil Glavni trg zaprt. Na drugi strani so gospodarske in trgovske ter storitvene dejavnosti na Glavnem trgu lahko prizadete, ker so se glavni tokovi umaknili izven mestnega jedra. Zapora glavnega trga za motorni promet bi bil udarec za navedene dejavnosti. Zapora mora zato biti rezultat dogovora vseh, morebitno izgubo pa se mora nadomestiti z rešitvami, ki jih bodo sprejeli vsi. Potrebno je tudi rešiti problem parkiranja (garažna hiša).
Vzdrževanje in urejanje javnih površin v Novem mestu ni ustrezno in pogostokrat ne daje pričakovane podobe mesta. Za ureditev želimo več znanja in namenskih sredstev.
RAFKO KRIŽMAN:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Po široki razpravi definirati program in prioritete razvoja območja mestnega jedra, poskrbeti za prostorsko dokumentacijo.
b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Menim, da se zapora jedra lahko izvaja postopoma. En od predlogov z zadnje tribune v Situli o vikend zaporah bi bilo vredno preizkusiti, v vsakem primeru do naslednjega poletja v Novem mestu bo potrebno formalizirati načine zapore Glavnega trga. Predhodno je potrebno urediti zadostno število parkirnih mesta ob vstopih v mestno jedro. Ena od opcij, ki jo vidim, je širitev peš cone na večjo površino – po zgledu Slovenske ceste v Ljubljani (mimo pošte npr.)
c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Menim, da vzdrževanje in urejanje javnih površin ni ustrezno. Z majhnimi koraki urejati značilne ambiente, poenotiti urbano opremo, omejiti nakupe opreme iz kataloga.
UROŠ LUBEJ:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Naš cilj je, da moramo v mesto vrniti prebivalce in s tem življenje. Če bo mestno jedro imelo zadovoljne prebivalce, potem bodo zaživele tudi druge funkcije.
Tako je, kot ste napisali v vprašanju. Mesto nima zasnovane celovite strategije. Imamo OPN, ki je tako strateški kot izvedbeni prostorski dokument naše občine, vendar mu manjka dorečenosti, velikokrat je tudi skupek želja, ne pa celovita (premišljena) vizija razvoja mesta in občine v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.
Se pravi, potrebujemo vizijo in strategijo razvoja mesta (ki je vključena v vizijo in strategijo razvoja občine).
Ne glede na to, v Solidarnosti Novo mesto ocenjujemo, da mestno jedro potrebuje celostno prenovo, tako Glavnega trga kot širšega območja. Potrebno je urediti promet, prenoviti komunalno infrastrukturo in tlakovane površine ter zasnovati in urediti urbano opremo. Potrebna je tudi programska prenova, ki bo podkrepljena z ustreznimi spodbudami.
Mislim, da je prostor potrebno obravnavati celovito in integralno. Vsak posamezen ukrep, na primer zaprtje, povzroči da pade „domina“ nekje drugje. OPN tega „kontroliranega rušenja domin“ ne omogoča, zato je potrebno izdelati strategijo reševanje teh „domin“.
OPN je trenutno v fazi sprememb in dopolnitev. To pomeni, da imamo izjemno priliko, da se vprašamo, kakšen razvoj mesta (in celotne občine) želimo. V nasprotnem primeru bomo spet prišli do tega, da bodo zgolj pridobivali pobude s strani raznih investitorjev in jih vključevali v "novi" OPN.
Skratka, potrebno je zastaviti celovito strategijo, ki bo temeljila na viziji in na resnih analizah, v sodelovanju s strokovno javnostjo, občankami in občani, ter šele na tej podlagi začeti izvajati konkretne ukrepe.
Glede na to, da je občina naročila izdelavo predloga revitalizacije mestnega jedra, je stališče Solidarnost Novo mesto v tem trenutku predvsem v tem, da prisluhnemu temu predlogu. Malo smo razočarani nad tem, da občina tega kot naročnik že ni objavila in je to nekje v nekem predalu. Kakor koli že, prepričan sem, da so snovalci te strategije tudi predvideli, na kakšen način bo iz predloga nastala rešitev in tudi kakšno vlogo ima v tem procesu občinska uprava, občinski svet in župan.
b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Stališče Solidarnosti Novo mesto in mene kot županskega kandidata je samo v tem, da je potrebno mestu vrniti življenje. Konkretne rešitve so stvar dialoga med politiko, stroko, stanovalci in podjetji. Predvsem me zanima, kaj meni stroka, ki je prav gotovo upoštevala vse dileme morebitnega zaprtja.
Glede na naše pogovore s strokovnjaki in glede na to, kaj vendarle pričakujejo nekateri obstoječi trgovci, osebno ocenjujem, da absolutna zapora prometa na Glavnem trgu ni nujna. Potrebno pa je odpreti prostor pešcem, avtomobilski promet pa ustrezno „stisniti“. Pešci morajo postati „kralji“ v mestnem jedru, avtomobilski promet se jim mora prilagoditi. Sedaj je obratno.
Na splošno je v našem mestu potrebno obrniti prioritete: od velikih investicij, namenjenih kapitalom, potrošništvu in zabavi, je potrebno prostor urejati za dobro, zdravo življenje, ki bo vabljivo prebivalstvo in posledično tudi za turiste in investitorje.
Garažne hiše (Kandija, Zdravstveni dom, NOvi trg, pod kapiteljskim gričem) so predvidene že v OPN-ju. Nova prometna ureditev v območju Kandije, Glavnega trga in Rozmanove s ciljem ukinitve tranzitnega prometa iz mestnega jedra pa je mogoča šele po izgradnji parkirne hiše v Kandiji (sedanje zasilno parkirišče ni ustrezno, poleg tega je zastonj in na njem parkirajo dnevni migranti (zaposleni v mestnem jedru)). Zato že ob 9. uri ni mogoče več dobiti prostega parkirnega mesta. Rešitev za slednje (in tudi uporabnike mesta) je P+R. Sicer pa imaš res solidno pripravljen program.
c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Ne, odprte javne površine niso ustrezno urejene, predvsem pa jih je premalo. Vemo, da Novo mesto nima parka, mestno jedro zasedajo avtomobili, prav tako je premalo zelenic in igrišč v soseskah. V drugih občinskih središčih je stanje podobno. Javne odprte površine niso ustrezno vzdrževane, večinoma so zanemarjene – vse to kaže na pomanjkanje znanja in strokovnosti, predvsem pa zavedanja, da so prav te površine ogledalo mesta in krajanov. Menim, da bi bilo vse to mogoče izboljšati z več strokovnega znanja in ustrezno prerazporeditvijo sredstev. Na tem področju se da razmeroma veliko narediti že z majhnimi sredstvi.
JOŽE KOBE:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
DA. Osrednji ukrep bo individualna obravnava posameznih stavb in uskladitev nujnih ukepov z lasniki stavb in zainteresirano javnostjo. Prizadeval si bom, da se bo večji del sredtsev iz EKO sklada in podobnih finančnih virov, pod ugodnejšimi pogoji usmeril v mestno jedro.
b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Trenutno niso izpolnjeni pogoji za zaporo za motorni promet. Po spremembi parkirnega režima in drugih ukrepov pa bo možno razmišljati o omejitvi prometa (enosmerni promet.)
c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Ni ustrezno. Povečati sredstva za vzdrževanje in strokovno okrepiti službo.
BOJAN KEKEC:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Menimo, da je bilo pripravljenih že veliko različnih zasnov za revitalizacijo starega mestnega jedra. V pripravo strategije bodo vključeni vsi prebivalci mestnega jedra in strokovna javnost. Glavni ukrepi bodo šli v popolno obnovo Glavnega trga in Rozmanove ulice (cestna in komunalna infrastruktura), obnova fasad, prenova tržnice in Narodnega doma. Glavni poudarek bo na študiji ukrepov in možnosti revitalizacije starega mestna jedra, kot posledica zaprtja za motorni promet.
b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Zaprtje Glavnega trga je zelo pomembno vprašanje za oživitev mestnega jedra in s strokovnega vidika težak zalogaj. Takoj bomo pristopili k temeljiti in celoviti študiji, ki bo vključevala revitalizacijo mestnega jedra, s posebnim poudarkom na prometni ureditvi. Kar tako všečno obljubljanje, da se bo Glavni trg zaprl za promet in da bo s tem rešeno in revitalizirano mestno jedro, je neresno in nestrokovno. Naredili bomo vse, da se v čim krajšem času izdela temeljita študija, ki bo pokazala konkretne ukrepe, ki jim bomo sledili in realizirali.
c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
V Novem mestu je veliko majhnih točk, kje se lahko srečamo z ostalimi meščani. S postopnim umikom ali zmanjšanjem motornega prometa bi postopoma povečevali število urbane opreme ter ustrezne zasaditve, katere bi v poletnih mesecih nudile prijeten hlad prebivalcem mesta. Kvaliteta in kvantiteta javnih, še posebej pa zelenih površin v mestu, je pod vsakim nivojem in vsekakor ne dopolnjujejo programov in podobe mesta. Prednost Novega mesta je v tem, ker so blizu velike zelene in gozdne površine (Portovald, Ragov log, Marof), ki omogočajo občanom prostor za rekreacijo in pomenijo pljuča Novemu mestu. Ključen projekt je Arheološki park Marof, ki bo dopolnjeval podobo mesta in nudil meščanom ter turistom novo dimenzijo izrabe mestnih zelenih površin. Drugi ključen projekt je razvoj športnega parka Portovald z navezavo na rekreacijsko območje Češča vas in Podbreznik.
ponedeljek, 29. september 2014
ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: KANDIDATOVE PREDNOSTI
Kaj so po vašem mnenju vaše osrednje primerjalne prednosti pri reševanju prostorskih zagat občine v naslednjih štirih letih?
GREGOR MACEDONI:
Dosedanje izkušnje, ko sem pri projektih, ki sem jih soustvarjal vedno dajal poudarek na vključevanju kompetentnih strokovnjakov iz področja arhitekture in oblikovanja (Knjigarna Goga, Hostel Situla, …). Hkrati poznam izvedbeno plat investicijskih projektov iz svojih izkušenj v gospodarstvu, kar je pomembno za učinkovit in celovit pristop pri urejanju prostora (potrebno se bo v naslednjih letih premakniti od kupčkov papirja).
MILENA KRAMAR ZUPAN:
Težko bi rekla, kaj so primerjalne prednosti, vsekakor pa se bom reševanja prostoroskih težav in težav nasploh lotila, lotila se jih bom odločno, lotila se jih bom s pomočjo stroke in javnosti, poiskala bom dobre ali najboljše rešitve, finančna sredstva in ostalo, kar je nujno, da se reči reši - ene takoj, druge prej, torej v štirih naslednjih letih, nekatere, teh mora biti čim manj, pa pač slej, vsekakor pa vse čim prej.
MATIC VIDIC:
Ker sem nov obraz in neobremenjen z vsemi predhodnimi neuspehi sem pripravljen sodelovat s strokovno javnostjo in jo upoštevat pri načrtovanju in izvedbi.
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
Osrednje primerjalne prednosti pri reševanju prostorskih zagat Mestne občine Novo mesto so v tem, da je na načrtovalski ravni mnogo dela opravljenega, potrebna je le še realizacija.
RAFKO KRIŽMAN:
Nisem iz »prostorske« stroke, ampak tudi drugi kandidati niso. Dobro pa poznam mesto, občino in širšo regijo. Tukaj živim in delam že vse življenje. Kot šolnik, športnik, občinski svetnik/podžupan in direktor komunalnega podjetja sem se dobro seznanil z izzivi. Tudi sodeloval sem pri sprejemanju številnih aktov. Npr. Ureditveni načrt Portoval. Poznam večino ljudi, ki na tem področju delajo in vem s kom se moram posvetovati, ko bodo pred menoj pomembne odločitve.
UROŠ LUBEJ:
Raje bi govoril o primerjalnih prednostih naše občine: Občina ima zelo razvito gospodarstvo. Lega ob avtocesti med ZG in Ljubljano in ob 3. razvojni osi. Dolgoročni prostorski razvoj je jasno začrtan (OPN, obvoznice). Velik potencial so tudi kulturna dediščina (zlasti arheologija v Novem mestu), ohranjena narava (Krka, Gorjanci) in lepo podeželje ter razmeroma zelo čisto okolje. O sebi lahko rečem le to, da se čutim polno odgovornega, da prispevam vse, kar je v moji moči, da bodo potenciali novomeške občine služili občankam in občanom; da sem dovolj pogumen, da ne bom podlegel pritiskom, ki velikokrat onemogočijo uspešno vodenje in upravljanje ter da imam dovolj izkušenj in pameti, da vem, da v nobenem županskem šerifu ni toliko izkušenj in toliko pameti, kot jih premore neka skupnost kot celota. Zato menim, da sem med županskimi kandidati edini, ki ne obljubljam veliko, sploh pa ne tega, da bom „občino vzel v svoje roke“, ampak zato, da jo vrnem občankam in občanom.
JOŽE KOBE:
Imam izjemne izkušnje iz koncipiranja, rutinskega vodenja in izvedbe projektov ter rutinsko črpanje tujih finančnih virov. Zadnjih 8 let sem namreč vodil vse večje okoljske projekte v občini ter zanje pridobil iz EU in RS 23,9 MIO EUR ali 81% vseh sredstev, ki jih je v osmih letih pridobila občina. Vmes sem vodil občinsko upravo in tedaj saniral proračun. Dolgoletno delo v občinski upravi zagotavlja tudi ustrezne izkušnje timskega dela, zato bo vodenje občine operativno prvega dne nastopa mandata.
BOJAN KEKEC:
Usklajevanje razvojnih protreb in zahtev po varovanju okolja in prostora kakor tudi zagotovitev nadaljnega razvoja gospodarstva v celotni MONM.
GREGOR MACEDONI:
Dosedanje izkušnje, ko sem pri projektih, ki sem jih soustvarjal vedno dajal poudarek na vključevanju kompetentnih strokovnjakov iz področja arhitekture in oblikovanja (Knjigarna Goga, Hostel Situla, …). Hkrati poznam izvedbeno plat investicijskih projektov iz svojih izkušenj v gospodarstvu, kar je pomembno za učinkovit in celovit pristop pri urejanju prostora (potrebno se bo v naslednjih letih premakniti od kupčkov papirja).
MILENA KRAMAR ZUPAN:
Težko bi rekla, kaj so primerjalne prednosti, vsekakor pa se bom reševanja prostoroskih težav in težav nasploh lotila, lotila se jih bom odločno, lotila se jih bom s pomočjo stroke in javnosti, poiskala bom dobre ali najboljše rešitve, finančna sredstva in ostalo, kar je nujno, da se reči reši - ene takoj, druge prej, torej v štirih naslednjih letih, nekatere, teh mora biti čim manj, pa pač slej, vsekakor pa vse čim prej.
MATIC VIDIC:
Ker sem nov obraz in neobremenjen z vsemi predhodnimi neuspehi sem pripravljen sodelovat s strokovno javnostjo in jo upoštevat pri načrtovanju in izvedbi.
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
Osrednje primerjalne prednosti pri reševanju prostorskih zagat Mestne občine Novo mesto so v tem, da je na načrtovalski ravni mnogo dela opravljenega, potrebna je le še realizacija.
RAFKO KRIŽMAN:
Nisem iz »prostorske« stroke, ampak tudi drugi kandidati niso. Dobro pa poznam mesto, občino in širšo regijo. Tukaj živim in delam že vse življenje. Kot šolnik, športnik, občinski svetnik/podžupan in direktor komunalnega podjetja sem se dobro seznanil z izzivi. Tudi sodeloval sem pri sprejemanju številnih aktov. Npr. Ureditveni načrt Portoval. Poznam večino ljudi, ki na tem področju delajo in vem s kom se moram posvetovati, ko bodo pred menoj pomembne odločitve.
UROŠ LUBEJ:
Raje bi govoril o primerjalnih prednostih naše občine: Občina ima zelo razvito gospodarstvo. Lega ob avtocesti med ZG in Ljubljano in ob 3. razvojni osi. Dolgoročni prostorski razvoj je jasno začrtan (OPN, obvoznice). Velik potencial so tudi kulturna dediščina (zlasti arheologija v Novem mestu), ohranjena narava (Krka, Gorjanci) in lepo podeželje ter razmeroma zelo čisto okolje. O sebi lahko rečem le to, da se čutim polno odgovornega, da prispevam vse, kar je v moji moči, da bodo potenciali novomeške občine služili občankam in občanom; da sem dovolj pogumen, da ne bom podlegel pritiskom, ki velikokrat onemogočijo uspešno vodenje in upravljanje ter da imam dovolj izkušenj in pameti, da vem, da v nobenem županskem šerifu ni toliko izkušenj in toliko pameti, kot jih premore neka skupnost kot celota. Zato menim, da sem med županskimi kandidati edini, ki ne obljubljam veliko, sploh pa ne tega, da bom „občino vzel v svoje roke“, ampak zato, da jo vrnem občankam in občanom.
JOŽE KOBE:
Imam izjemne izkušnje iz koncipiranja, rutinskega vodenja in izvedbe projektov ter rutinsko črpanje tujih finančnih virov. Zadnjih 8 let sem namreč vodil vse večje okoljske projekte v občini ter zanje pridobil iz EU in RS 23,9 MIO EUR ali 81% vseh sredstev, ki jih je v osmih letih pridobila občina. Vmes sem vodil občinsko upravo in tedaj saniral proračun. Dolgoletno delo v občinski upravi zagotavlja tudi ustrezne izkušnje timskega dela, zato bo vodenje občine operativno prvega dne nastopa mandata.
BOJAN KEKEC:
Usklajevanje razvojnih protreb in zahtev po varovanju okolja in prostora kakor tudi zagotovitev nadaljnega razvoja gospodarstva v celotni MONM.
nedelja, 28. september 2014
ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: NOVE NALOŽBE
S katerimi ukrepi boste privabili nove naložbenike v občino? Kakšnih naložbenikov si posebej želite v občini?
GREGOR MACEDONI:
Odgovor je v dobri infrastukturi, privlačnem okolju (tako v arhitekturnem kot kulturnem in programskem smislu) za mlade aktivne prebivalce, s čimer se oblikuje nova urbana kultura v mestu ... ki je lahko zanimiva delovna sila za nove inovativne gospodarske panoge. Naložbeniki pa morajo dobiti lokacije in območja za razvoj svojih idej in investicijskih projektov. Zadeve je treba skladno s sprejetim OPN prilagoditi novim potrebam in gospodarski realnosti.
MILENA KRAMAR ZUPAN:
Želim si naložbenikov, ki bodo odpirali kvalitetna nova delovna mesta, ki bodo ustvarjali veliko dodano vrednost, imeli uspešno poslovanje, ki bodo seveda tudi družbeno odgovorni, posebej do mikro okolja, v katerem se razvijajo. Želim, da tudi zaradi aktivnosti občine mesto ostane gospodarsko uspešno in da se razvija tudi v novih, za naslednja desetletja prespektivnih gospodarskih smereh. Posebej pa, da razvija v vsakem času človeštva koristne vrline: ustvarjalnost, pridnost, spoštovanje soljudi in narave.
Kako privabiti naložbenike? Vsekakor se ne sme čakati, da pridejo. Treba jih je res aktivno vabiti – iz celega sveta. Treba pa je oblikovati tudi privlačen prostor zanje. To pomeni, da mora biti:
- zagotovljena dobra infrastrukturna opremljenost mesta (avtoceste, železnice, elektrika, plinovod ipd);
- na razpolago v mestu in zaledju dovolj in ustrezna delovna sila;
- na razpolago načrtovane ali celo že opremljene površine za izgradnjo novih gospodarskih objektov;
- mesto mora biti privlačno za zaposlene – urejeni vrtci, šole, igrišča, trgovska ponudba, zdravstvena in kulturna ponudba ter ostalo, kar oblikuje zadovoljstvo z življenjskim prostorom.
Navedeno za nas konkretno pomeni, da je treba (tudi skupaj z državo) razvijati naslednje projekte (izpostavljam jih 5, menim, da ključnih):
- začetek izvedbe tretje razvojne osi, posebej cestne povezavo in to prvenstveno na odseku ob Novem mestu, vsekakor pa čim prej od tu do Celja in proti Hrvaški;
- posodobitev železniških povezav, posebej za potrebe industrije;
- razvoj gospodarske cone na Cikavi in ob Straški cesti;
- izvedba zanke elektro daljnovodov okoli Novega mesta;
- skrb za dobro stanje družbene infrastrukture (vrtci, šole, zdravstvo, kultura, …), seveda tudi razvoj fakultet, povezanih s potrebami industrije.
Resno velja razmisliti o ustanovitvi institucije (lahko tudi okrepitvi kake obstoječe), morda celo regionalne, medobčinske, katere naloga bo privabljati naložbenike v naše okolje in tudi skrbeti, da se to okolje čim bolj približa zadovoljitvi tistih potreb investitorjev, ki so odločilne pri njihovi izbiri okolja razvoja. O tem se bom z občinskim svetom in drugimi dolenjskimi občinami pogovorila takoj po morebitni izvolitvi za županjo.
MATIC VIDIC:
Na obstoječih občinskih prostorih oprostitev plačila komunalnega prispevka. Izgradnja nove obrtno/industrijske cone.
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
Nova naložbenike v občino je mogoče privabiti samo, če so ponudbeni pogoji za naložbe konkurenčni okolici in če gospodarsko okolje zagotavlja pogoje za razvoj vlagatelja. Menimo, da je trenutna cena komunalno urejenih stavbnih zemljišč previsoka, previsoko je tudi nadomestilo za komunalno infrastrukturo. Naložbenikov ne moreš izbirati, veseli bomo vsakega, ki je pripravljen investirati v Mestno občino Novo mesto, še zlasti, če je to v starem mestnem jedru. 10. Osrednje primerjalne prednosti pri reševanju prostorskih zagat Mestne občine Novo mesto so v tem, da je na načrtovalski ravni mnogo dela opravljenega, potrebna je le še realizacija.
RAFKO KRIŽMAN:
Na globalnem trgu poteka resno tekmovanje med mesti, regijami, državami v privabljanju (zlasti greenfiled) investitorjev v svoja okolja. To je zelo zahteven in resen posel, ki ga je potrebno zaupati strokovnjakom. Naredili bomo, kar bo potrebno za pridobitev resnih vlaganj. Hkrati poudarjamo, da je za nas vsako delovno mesto pomembno. Tudi eno novo delovno mesto v majhnem podjetju. Vsi zahtevki in postopki, povezani z odpiranjem delovnih mest bodo prednostno obravnavani. Prednost bi morali imeti naložbeniki v tehnološko in znanstveno delo, povezani z našimi podjetji. Ukrepi: nižje najemnine na lokacijah: Podbreznik in mestno jedro, odpravljanje administrativnih ovir, pogajanja o dobrih cenah idr.
UROŠ LUBEJ:
Temeljni ukrep, ki bo v to občino privabil ljudi in podjetja, je jasna vizija in strategija občine, ki ve, kaj hoče in kam gre. Naložbenikom lahko ponudimo obstoječa nezazidana stavbna zemljišča in tudi opuščene objekte, ki so primerni za prenovo, nenazadnje pa tudi kakovostno okolje za bivanje in za razvoj turizma zelo širokega spektra. Želimo si naložbenikov, ki bodo znali izkoristiti potenciale in obenem spoštovali obstoječe kvalitete.
JOŽE KOBE:
Z zagotavljanjem kakovostne komunalne oskrbe, možnosti za razširitve obstoječih in gradnjo novih poslovnih dejavnosti, s posebno pozornostjo do rastočih lokalnih in regionalnih podjetij.
BOJAN KEKEC:
Ustrezna prostorska politika z v naprej pripravljenimi zemljišči primernimi za gradno. Podjetja bi bila deležna še dodatnih spodbud v kolikor bi v mesto pripreljala visoko tehnologijo, čisto tehnologijo ter omogočila večje število zaposlitev. Novo mesto nima niti ene komunalno opremljene gospodarske cone, kjer bi lahko postavili gospodarski obrat, ki bi zaposloval recimo 100 ljudi. Pogoji za to so v veljavnem OPN-ju zagotovljeni. Pričakujemo, da bo sprejela država konkretne ukrepe pri izgradnji obvoznic okoli Novega mesta z navezavo na 3. razvojno os. Ta cestna povezava je ključna za razvoj gospodarske cone in ustvarja pogoje za interes potencialnih vlagateljev oziroma naložbenikov. Poudarek bo na zagotavljanju ustreznih pogojev malim in srednjim podjetjem.
GREGOR MACEDONI:
Odgovor je v dobri infrastukturi, privlačnem okolju (tako v arhitekturnem kot kulturnem in programskem smislu) za mlade aktivne prebivalce, s čimer se oblikuje nova urbana kultura v mestu ... ki je lahko zanimiva delovna sila za nove inovativne gospodarske panoge. Naložbeniki pa morajo dobiti lokacije in območja za razvoj svojih idej in investicijskih projektov. Zadeve je treba skladno s sprejetim OPN prilagoditi novim potrebam in gospodarski realnosti.
MILENA KRAMAR ZUPAN:
Želim si naložbenikov, ki bodo odpirali kvalitetna nova delovna mesta, ki bodo ustvarjali veliko dodano vrednost, imeli uspešno poslovanje, ki bodo seveda tudi družbeno odgovorni, posebej do mikro okolja, v katerem se razvijajo. Želim, da tudi zaradi aktivnosti občine mesto ostane gospodarsko uspešno in da se razvija tudi v novih, za naslednja desetletja prespektivnih gospodarskih smereh. Posebej pa, da razvija v vsakem času človeštva koristne vrline: ustvarjalnost, pridnost, spoštovanje soljudi in narave.
Kako privabiti naložbenike? Vsekakor se ne sme čakati, da pridejo. Treba jih je res aktivno vabiti – iz celega sveta. Treba pa je oblikovati tudi privlačen prostor zanje. To pomeni, da mora biti:
- zagotovljena dobra infrastrukturna opremljenost mesta (avtoceste, železnice, elektrika, plinovod ipd);
- na razpolago v mestu in zaledju dovolj in ustrezna delovna sila;
- na razpolago načrtovane ali celo že opremljene površine za izgradnjo novih gospodarskih objektov;
- mesto mora biti privlačno za zaposlene – urejeni vrtci, šole, igrišča, trgovska ponudba, zdravstvena in kulturna ponudba ter ostalo, kar oblikuje zadovoljstvo z življenjskim prostorom.
Navedeno za nas konkretno pomeni, da je treba (tudi skupaj z državo) razvijati naslednje projekte (izpostavljam jih 5, menim, da ključnih):
- začetek izvedbe tretje razvojne osi, posebej cestne povezavo in to prvenstveno na odseku ob Novem mestu, vsekakor pa čim prej od tu do Celja in proti Hrvaški;
- posodobitev železniških povezav, posebej za potrebe industrije;
- razvoj gospodarske cone na Cikavi in ob Straški cesti;
- izvedba zanke elektro daljnovodov okoli Novega mesta;
- skrb za dobro stanje družbene infrastrukture (vrtci, šole, zdravstvo, kultura, …), seveda tudi razvoj fakultet, povezanih s potrebami industrije.
Resno velja razmisliti o ustanovitvi institucije (lahko tudi okrepitvi kake obstoječe), morda celo regionalne, medobčinske, katere naloga bo privabljati naložbenike v naše okolje in tudi skrbeti, da se to okolje čim bolj približa zadovoljitvi tistih potreb investitorjev, ki so odločilne pri njihovi izbiri okolja razvoja. O tem se bom z občinskim svetom in drugimi dolenjskimi občinami pogovorila takoj po morebitni izvolitvi za županjo.
MATIC VIDIC:
Na obstoječih občinskih prostorih oprostitev plačila komunalnega prispevka. Izgradnja nove obrtno/industrijske cone.
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
Nova naložbenike v občino je mogoče privabiti samo, če so ponudbeni pogoji za naložbe konkurenčni okolici in če gospodarsko okolje zagotavlja pogoje za razvoj vlagatelja. Menimo, da je trenutna cena komunalno urejenih stavbnih zemljišč previsoka, previsoko je tudi nadomestilo za komunalno infrastrukturo. Naložbenikov ne moreš izbirati, veseli bomo vsakega, ki je pripravljen investirati v Mestno občino Novo mesto, še zlasti, če je to v starem mestnem jedru. 10. Osrednje primerjalne prednosti pri reševanju prostorskih zagat Mestne občine Novo mesto so v tem, da je na načrtovalski ravni mnogo dela opravljenega, potrebna je le še realizacija.
RAFKO KRIŽMAN:
Na globalnem trgu poteka resno tekmovanje med mesti, regijami, državami v privabljanju (zlasti greenfiled) investitorjev v svoja okolja. To je zelo zahteven in resen posel, ki ga je potrebno zaupati strokovnjakom. Naredili bomo, kar bo potrebno za pridobitev resnih vlaganj. Hkrati poudarjamo, da je za nas vsako delovno mesto pomembno. Tudi eno novo delovno mesto v majhnem podjetju. Vsi zahtevki in postopki, povezani z odpiranjem delovnih mest bodo prednostno obravnavani. Prednost bi morali imeti naložbeniki v tehnološko in znanstveno delo, povezani z našimi podjetji. Ukrepi: nižje najemnine na lokacijah: Podbreznik in mestno jedro, odpravljanje administrativnih ovir, pogajanja o dobrih cenah idr.
UROŠ LUBEJ:
Temeljni ukrep, ki bo v to občino privabil ljudi in podjetja, je jasna vizija in strategija občine, ki ve, kaj hoče in kam gre. Naložbenikom lahko ponudimo obstoječa nezazidana stavbna zemljišča in tudi opuščene objekte, ki so primerni za prenovo, nenazadnje pa tudi kakovostno okolje za bivanje in za razvoj turizma zelo širokega spektra. Želimo si naložbenikov, ki bodo znali izkoristiti potenciale in obenem spoštovali obstoječe kvalitete.
JOŽE KOBE:
Z zagotavljanjem kakovostne komunalne oskrbe, možnosti za razširitve obstoječih in gradnjo novih poslovnih dejavnosti, s posebno pozornostjo do rastočih lokalnih in regionalnih podjetij.
BOJAN KEKEC:
Ustrezna prostorska politika z v naprej pripravljenimi zemljišči primernimi za gradno. Podjetja bi bila deležna še dodatnih spodbud v kolikor bi v mesto pripreljala visoko tehnologijo, čisto tehnologijo ter omogočila večje število zaposlitev. Novo mesto nima niti ene komunalno opremljene gospodarske cone, kjer bi lahko postavili gospodarski obrat, ki bi zaposloval recimo 100 ljudi. Pogoji za to so v veljavnem OPN-ju zagotovljeni. Pričakujemo, da bo sprejela država konkretne ukrepe pri izgradnji obvoznic okoli Novega mesta z navezavo na 3. razvojno os. Ta cestna povezava je ključna za razvoj gospodarske cone in ustvarja pogoje za interes potencialnih vlagateljev oziroma naložbenikov. Poudarek bo na zagotavljanju ustreznih pogojev malim in srednjim podjetjem.
sobota, 27. september 2014
ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: 650 LET NOVEGA MESTA
S katerimi projekti na področju urejanja prostora boste označili 650-letnico mesta?
GREGOR MACEDONI:
Preureditev Glavnega trga v deloma peš cono in prenova tlakovanja skupaj s prenovo tržnice bi bila izjemna poteza za tak dogodek. Realno pa to ni možno izvesti v tako kratkem času. že vzpostavitev drugačnega prometnega režima bi bilo nekaj. Morda je izvedljiva tudi prenova dela tlakov Glavnega trga ali vsaj dosežen konsenz glede tega. Lahko bi tudi obeležili 650-letnico z zaporami Glavnega trga čez vikende in bi se na tem prostoru odvijali različni dogodki, kulturne in urbane vsebine ter program, da se pokaze kaj je v mestu možno... Pripraviti zbornik vseh strategij in vizij zadnjih 20 let na področju prostorskega urejanja ter skozi pregledno razstavo poiskati kvalitetne ideje ter tako oblikovati dolgoročno strategijo razvoja občine na področju prostora in vzpostaviti prioritetno listo konkretnih ukrepov.
MILENA KRAMAR ZUPAN:
650-letnica je tik pred nami, občina pa že izvaja razpis, s katerim privablja sodelujoče k obeležitvi tega praznika. Skratka, praznično leto in 7. april sta le par mesecev stran. Aktivnosti v prazničnem letu je treba usmeriti v naše staro mestno jedro, ki je prostor, zaradi katerega smo tedaj postali mesto.
Ob nadaljevanju aktivnosti, ki se že vodijo, bo nov župan lahko dodal še kaj. Obletnico moramo v prvi vrsti obeležiti z:
- zanimivim prireditvenim programom;
- razmislekom o prihodnosti mesta, denimo o tem, kakšno mesto si želimo urediti tja do njegove 700-obletnice. Za tak razmislek je ta priložnost čudovit čas, izvesti pa ga je treba z vsemi deležniki razvoja mesta;
- realizacijo zanimivih drobnih urbanih intervencij – začasnih in stalnih (umetniška, kreativna dela v javnem prostoru);
- postaviti kvalitetno spominsko obeležje Rudolfu IV.;
- poimenovati del mesta (ulica ali trg ali sprehajališče) po ustanovitelju;
- izvedbo kakšnega bistvenega stalnega projekta, povezanega z mestnim jedrom – morda ureditve pešpoti ob Krki vse okoli mestnega jedra, ureditve osrednjega mestnega igrišča v ali tik ob tem območju, ureditev stalne galerije na prostem – skratka projektov, kakršni so najverjetneje še uresničljivi do oziroma v prihodnjem letu.
MATIC VIDIC:
- arheološki muzej na Marofu
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
Na področju navedenega prostora ob 650-letnici mesta pričakujemo, da bo mesto izvedlo tako prenovo turistične in kulturne dejavnosti, poleg tega pa pričakujem, da bo v Novem mestu trajno ostal spomin na praznik. Predlagamo kiparsko obeležje.
RAFKO KRIŽMAN:
Visok mestni jubilej želimo dostojno obeležiti, hkrati pa želimo v prihodnjem letu pripraviti celovito razvojno strategijo občine, ki bo začrtala podobo mesta in občine za prihodnje generacije.
UROŠ LUBEJ:
V Solidarnosti Novo mesto zagovarjamo vključevanje javnosti in stroke v procese odločanja, tako da bomo ustanovili delovno skupino, sestavljeno iz referenčnih ljudi (umetniki, zgodovinarji, arhitekti itd.) in da bo ta skupina na demokratičen in strokoven način odločila, kako bo potekalo praznovanje. Okrasitev mesta bi morala biti estetska in zadržana (tudi v cenovnem smislu).
JOŽE KOBE:
Podpiram že usklajeno zasnovo in obeležitev obletnice.
BOJAN KEKEC:
Praznovanje ob 650 letnici bomo primerno obeleležili z ureditvijo parka ter postavitvijo kipa / skulpture v čast podelitelju mestnih pravic Rudolfu IV. Habsburškemu.
GREGOR MACEDONI:
Preureditev Glavnega trga v deloma peš cono in prenova tlakovanja skupaj s prenovo tržnice bi bila izjemna poteza za tak dogodek. Realno pa to ni možno izvesti v tako kratkem času. že vzpostavitev drugačnega prometnega režima bi bilo nekaj. Morda je izvedljiva tudi prenova dela tlakov Glavnega trga ali vsaj dosežen konsenz glede tega. Lahko bi tudi obeležili 650-letnico z zaporami Glavnega trga čez vikende in bi se na tem prostoru odvijali različni dogodki, kulturne in urbane vsebine ter program, da se pokaze kaj je v mestu možno... Pripraviti zbornik vseh strategij in vizij zadnjih 20 let na področju prostorskega urejanja ter skozi pregledno razstavo poiskati kvalitetne ideje ter tako oblikovati dolgoročno strategijo razvoja občine na področju prostora in vzpostaviti prioritetno listo konkretnih ukrepov.
MILENA KRAMAR ZUPAN:
650-letnica je tik pred nami, občina pa že izvaja razpis, s katerim privablja sodelujoče k obeležitvi tega praznika. Skratka, praznično leto in 7. april sta le par mesecev stran. Aktivnosti v prazničnem letu je treba usmeriti v naše staro mestno jedro, ki je prostor, zaradi katerega smo tedaj postali mesto.
Ob nadaljevanju aktivnosti, ki se že vodijo, bo nov župan lahko dodal še kaj. Obletnico moramo v prvi vrsti obeležiti z:
- zanimivim prireditvenim programom;
- razmislekom o prihodnosti mesta, denimo o tem, kakšno mesto si želimo urediti tja do njegove 700-obletnice. Za tak razmislek je ta priložnost čudovit čas, izvesti pa ga je treba z vsemi deležniki razvoja mesta;
- realizacijo zanimivih drobnih urbanih intervencij – začasnih in stalnih (umetniška, kreativna dela v javnem prostoru);
- postaviti kvalitetno spominsko obeležje Rudolfu IV.;
- poimenovati del mesta (ulica ali trg ali sprehajališče) po ustanovitelju;
- izvedbo kakšnega bistvenega stalnega projekta, povezanega z mestnim jedrom – morda ureditve pešpoti ob Krki vse okoli mestnega jedra, ureditve osrednjega mestnega igrišča v ali tik ob tem območju, ureditev stalne galerije na prostem – skratka projektov, kakršni so najverjetneje še uresničljivi do oziroma v prihodnjem letu.
MATIC VIDIC:
- arheološki muzej na Marofu
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
Na področju navedenega prostora ob 650-letnici mesta pričakujemo, da bo mesto izvedlo tako prenovo turistične in kulturne dejavnosti, poleg tega pa pričakujem, da bo v Novem mestu trajno ostal spomin na praznik. Predlagamo kiparsko obeležje.
RAFKO KRIŽMAN:
Visok mestni jubilej želimo dostojno obeležiti, hkrati pa želimo v prihodnjem letu pripraviti celovito razvojno strategijo občine, ki bo začrtala podobo mesta in občine za prihodnje generacije.
UROŠ LUBEJ:
V Solidarnosti Novo mesto zagovarjamo vključevanje javnosti in stroke v procese odločanja, tako da bomo ustanovili delovno skupino, sestavljeno iz referenčnih ljudi (umetniki, zgodovinarji, arhitekti itd.) in da bo ta skupina na demokratičen in strokoven način odločila, kako bo potekalo praznovanje. Okrasitev mesta bi morala biti estetska in zadržana (tudi v cenovnem smislu).
JOŽE KOBE:
Podpiram že usklajeno zasnovo in obeležitev obletnice.
BOJAN KEKEC:
Praznovanje ob 650 letnici bomo primerno obeleležili z ureditvijo parka ter postavitvijo kipa / skulpture v čast podelitelju mestnih pravic Rudolfu IV. Habsburškemu.
ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: KOLESARJI IN PEŠCI
Ali nameravate narediti občino prijaznejšo za dnevne kolesarje in pešce? S kakšnimi ukrepi se boste lotili svojih ciljev na tem področju?
GREGOR MACEDONI:
Gre za prometno preureditev omenjeno v točki 2. (4. in 5.). Peš cone je potrebno zagotoviti v mestnem jedru (Glavni trg) v navezavi s Kandijo (Grm in proti Portovalu) na eni in Novim trgom na drugi strani kjer se to območje nadaljuje proti obrežju Krke na Loki. Vsa nabrežja postopno urediti v peš oz. kolesarsko območje. Dograditi se več kolesarskih stez, sploh na območjih, ki imajo kolesu prijaznejšo konfiguracijo ter je to prostorsko lažje.
MILENA KRAMAR ZUPAN:
Zagotovo bom in to s številnimi ukrepi. V mestnem, deloma tudi izvenmestnem prostoru morajo imeti prednost nemotorne in javne oblike prometa. Kolesarjenje je posebej pomembno, saj poudarja skrb za okolje, zdravje, javno in družinsko ekonomijo, porabo prostora … Zagotoviti pa je treba varno kolesarjenje, česar pogoj je urejanje omrežja kolesarskih poti, con umirjenega prometa in promocija odgovornega, varnega, strpnega udeleževanja v mestnem prometu s strani vseh udeležencev.
Kaj bom storila za kolesarjenje?
- sodelovala bom z vsemi, ki želijo razvijati kolesarski promet v mestu, denimo z že aktivno Novomeško kolesarsko mrežo;
- izvajala bom že veljavni načrt za ureditev novih kolesarskih in pešpoti v mestu. Realno se mi zdi, da v naslednjih letih dobimo vsaj kakih 5 kilometrov novih povezav, torej: – odseka ob Težki vodi med mestnim jedrom in Šmihelom ter med Regrčo vasjo in Gotno vasjo; odsek kolesarske poti ob reki Krki ob mestnem jedru med Župančičevim sprehajališčem in Parkom EU (in morda naprej do Plave lagune); most za kolesarje in pešce pri Irči vasi med naseljem Drska-Brod in naselji Podbreznik, Groblje ter Cegelnica; kolesarske steze ob Levičnikovi cesti med Žabjo vasjo in Ločno; kolesarske steze ob delu Straške ceste – do Mirnopeške ceste. S temi izvedbami bomo tudi medsebojno povezali velik del obstoječih kolesarskih površin.
- sanirala bom črne kolesarske točke;
- ob rekonstrukcijah glavnih mestnih cest bo vedno osrednji razmislek o pogojih za kolesarje in seveda za pešce ter javni promet;
- spodbujala bom sobivanje kolesarjev in pešcev ter nasploh spoštovanje in strpnost med različnimi prometnimi oblikami;
- zagotovila bom ustrezna parkirna mesta za kolesa ob vseh občinskih objektih. Vzpodbudila pa bom tudi druga institucije in podjetja, da storijo enako;
- vzpodbudila bom podjetja, da v svoje razvojne načrte in aktivnosti vključijo povečanje deleža zaposlenih, ki prihajajo na delo peš ali s kolesom;
- od države bom zahtevala, da uredi daljinsko kolesarsko pot mimo Novega mesta v smereh ob reki Krki in proti Beli krajini in da strokovno in finančno pomaga občinam pri spreminjanju urbane prometne kulture v korist kolesarjenja, pešačenja in javnega prometa.
MATIC VIDIC:
Bilo je že kar nekaj narejenega. Nadaljevali bi z izgradnjo pešpoti na obeh bregovih reke Krke ter povezovanju le-teh ter tudi drugje v notranjosti /npr. Ob Težki vodi /študija Plantan/, izgraditev in posodobitev hodnikov /parterna oprema kot so klopi, informativni panoji, počivališča, smetnjaki, igrala, itd…/ za pešce /npr.dokončanje hodnika proti pokopališču v Srebrničah/
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
V našem programu je temelj narediti občino prijazno za dnevne kolesarje in pešce. Uredili bomo ločene kolesarske steze (ločene od avtomobilskega prometa), za pešce pa urejene poti, ki jih ne bo vsaka najmanjša povodenj odnašala.
RAFKO KRIŽMAN:
http://www.za-nm.si/si/uncategorized/pismo-novomeske-kolesarske-mreze/
UROŠ LUBEJ:
Stališče Solidarnosti Novo mesto in mene kot županskega kandidata je, da mora občina postaviti nove prioritete: zdrav način življenja in trajnostni promet. Civilna družba – Novomeška kolesarska mreža – je izdelala analizo stanja in predlog ukrepov glede kolesarskih poti. Zelo veliko je drobnih popravkov (npr. previsoki robniki ali slabo izvedeni prehodi iz kolesarskih stez na cestišče), ki jih bomo z minamalnimi sredstvi uresničili pospešeno. Za nekatere nove kolesarske steze je že izdelana prostorska dokumentacija in vsako leto bi bilo treba zgraditi vsaj po 1 km novih kolesarskih stez.
Glede pešpoti: predvsem bo treba izboljšati prometne razmere v mestu, saj se danes v jedru križajo državne ceste. V okviru celovite prenove Glavnega trga bo treba preurediti promet in pri tem upoštevati vse relevantne dejavnike, na širšem območju mesta pa je potrebno nadaljevati s projektom mreže pešpoti in jih povezati v smiselno celoto (brez slepih rokavov).
JOŽE KOBE:
Čimprej bo sprejeta strategija trajnostne mobilnosti, ob kateri bodo upoštevani predlogi »Kolesarske Mreže Novo mesto«. Večji projekt bo zagotovo peš in kolesarska povezava med križiščem v Žabji vasi in križiščem v Ločni. Skupaj z ureditvijo poti ob reki Krki in Težki vodi ter prilagoditvijo prometnega režima v mestnem jedru, bo občina po naslednjem mandatu prijaznejša do kolesarjev in pešcev.
BOJAN KEKEC:
Z ustrezno preveritvijo prometnih poti bomo uredili promet na način, da bo bolj prijazen do peščev in kolesarjev. Za začetek se bodo postavile začasne ovire, ki bodo dajale več prostora peščem in kolesarjem kakor motornemu prometu. Na osnovi spozanj testnega primera se bo sprejela tudi dolgoročna odločitev za nadaljne urejanje prometa v NM. V prvem letu županovanja bodo odstranjene vse arhitekturne ovire za invalide in omogočeno lažje gibanje po mestnem jedru.
GREGOR MACEDONI:
Gre za prometno preureditev omenjeno v točki 2. (4. in 5.). Peš cone je potrebno zagotoviti v mestnem jedru (Glavni trg) v navezavi s Kandijo (Grm in proti Portovalu) na eni in Novim trgom na drugi strani kjer se to območje nadaljuje proti obrežju Krke na Loki. Vsa nabrežja postopno urediti v peš oz. kolesarsko območje. Dograditi se več kolesarskih stez, sploh na območjih, ki imajo kolesu prijaznejšo konfiguracijo ter je to prostorsko lažje.
MILENA KRAMAR ZUPAN:
Zagotovo bom in to s številnimi ukrepi. V mestnem, deloma tudi izvenmestnem prostoru morajo imeti prednost nemotorne in javne oblike prometa. Kolesarjenje je posebej pomembno, saj poudarja skrb za okolje, zdravje, javno in družinsko ekonomijo, porabo prostora … Zagotoviti pa je treba varno kolesarjenje, česar pogoj je urejanje omrežja kolesarskih poti, con umirjenega prometa in promocija odgovornega, varnega, strpnega udeleževanja v mestnem prometu s strani vseh udeležencev.
Kaj bom storila za kolesarjenje?
- sodelovala bom z vsemi, ki želijo razvijati kolesarski promet v mestu, denimo z že aktivno Novomeško kolesarsko mrežo;
- izvajala bom že veljavni načrt za ureditev novih kolesarskih in pešpoti v mestu. Realno se mi zdi, da v naslednjih letih dobimo vsaj kakih 5 kilometrov novih povezav, torej: – odseka ob Težki vodi med mestnim jedrom in Šmihelom ter med Regrčo vasjo in Gotno vasjo; odsek kolesarske poti ob reki Krki ob mestnem jedru med Župančičevim sprehajališčem in Parkom EU (in morda naprej do Plave lagune); most za kolesarje in pešce pri Irči vasi med naseljem Drska-Brod in naselji Podbreznik, Groblje ter Cegelnica; kolesarske steze ob Levičnikovi cesti med Žabjo vasjo in Ločno; kolesarske steze ob delu Straške ceste – do Mirnopeške ceste. S temi izvedbami bomo tudi medsebojno povezali velik del obstoječih kolesarskih površin.
- sanirala bom črne kolesarske točke;
- ob rekonstrukcijah glavnih mestnih cest bo vedno osrednji razmislek o pogojih za kolesarje in seveda za pešce ter javni promet;
- spodbujala bom sobivanje kolesarjev in pešcev ter nasploh spoštovanje in strpnost med različnimi prometnimi oblikami;
- zagotovila bom ustrezna parkirna mesta za kolesa ob vseh občinskih objektih. Vzpodbudila pa bom tudi druga institucije in podjetja, da storijo enako;
- vzpodbudila bom podjetja, da v svoje razvojne načrte in aktivnosti vključijo povečanje deleža zaposlenih, ki prihajajo na delo peš ali s kolesom;
- od države bom zahtevala, da uredi daljinsko kolesarsko pot mimo Novega mesta v smereh ob reki Krki in proti Beli krajini in da strokovno in finančno pomaga občinam pri spreminjanju urbane prometne kulture v korist kolesarjenja, pešačenja in javnega prometa.
MATIC VIDIC:
Bilo je že kar nekaj narejenega. Nadaljevali bi z izgradnjo pešpoti na obeh bregovih reke Krke ter povezovanju le-teh ter tudi drugje v notranjosti /npr. Ob Težki vodi /študija Plantan/, izgraditev in posodobitev hodnikov /parterna oprema kot so klopi, informativni panoji, počivališča, smetnjaki, igrala, itd…/ za pešce /npr.dokončanje hodnika proti pokopališču v Srebrničah/
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
V našem programu je temelj narediti občino prijazno za dnevne kolesarje in pešce. Uredili bomo ločene kolesarske steze (ločene od avtomobilskega prometa), za pešce pa urejene poti, ki jih ne bo vsaka najmanjša povodenj odnašala.
RAFKO KRIŽMAN:
http://www.za-nm.si/si/uncategorized/pismo-novomeske-kolesarske-mreze/
UROŠ LUBEJ:
Stališče Solidarnosti Novo mesto in mene kot županskega kandidata je, da mora občina postaviti nove prioritete: zdrav način življenja in trajnostni promet. Civilna družba – Novomeška kolesarska mreža – je izdelala analizo stanja in predlog ukrepov glede kolesarskih poti. Zelo veliko je drobnih popravkov (npr. previsoki robniki ali slabo izvedeni prehodi iz kolesarskih stez na cestišče), ki jih bomo z minamalnimi sredstvi uresničili pospešeno. Za nekatere nove kolesarske steze je že izdelana prostorska dokumentacija in vsako leto bi bilo treba zgraditi vsaj po 1 km novih kolesarskih stez.
Glede pešpoti: predvsem bo treba izboljšati prometne razmere v mestu, saj se danes v jedru križajo državne ceste. V okviru celovite prenove Glavnega trga bo treba preurediti promet in pri tem upoštevati vse relevantne dejavnike, na širšem območju mesta pa je potrebno nadaljevati s projektom mreže pešpoti in jih povezati v smiselno celoto (brez slepih rokavov).
JOŽE KOBE:
Čimprej bo sprejeta strategija trajnostne mobilnosti, ob kateri bodo upoštevani predlogi »Kolesarske Mreže Novo mesto«. Večji projekt bo zagotovo peš in kolesarska povezava med križiščem v Žabji vasi in križiščem v Ločni. Skupaj z ureditvijo poti ob reki Krki in Težki vodi ter prilagoditvijo prometnega režima v mestnem jedru, bo občina po naslednjem mandatu prijaznejša do kolesarjev in pešcev.
BOJAN KEKEC:
Z ustrezno preveritvijo prometnih poti bomo uredili promet na način, da bo bolj prijazen do peščev in kolesarjev. Za začetek se bodo postavile začasne ovire, ki bodo dajale več prostora peščem in kolesarjem kakor motornemu prometu. Na osnovi spozanj testnega primera se bo sprejela tudi dolgoročna odločitev za nadaljne urejanje prometa v NM. V prvem letu županovanja bodo odstranjene vse arhitekturne ovire za invalide in omogočeno lažje gibanje po mestnem jedru.
petek, 26. september 2014
O AVTOBUSNI POSTAJI NOVO MESTO
Spodnje besedilo je bilo pripravljeno kot izhodišče k eni od tem pogovora na Pravokotni mizi društva s kandidatkami in kandidati za župana, ki je bila 25. septembra 2014 v nedokončanem atriju Knjižnice Mirana Jarca.
----------
Leta 1990 je bila zgrajena novomeška avtobusna postaja. Izpod idiličnih kostanjev na Novem trgu se je preselila na nov objekt ob športnem parku, ob bolnišničnem kompleksu, ob največjem novomeškem naselju Drska-Brod in tudi ob železniško postajo Kandija. Leto kasneje je bil odprt tudi Šmihelski most, ki je olajšal dostop do postaje.
Avtobusna postaja je bila zgrajena na podlagi izbrane arhitekturne rešitve na vabljenem natečaju. Na natečaju je zmagal biro Marka Mušiča. Izvedena rešitev se sicer od prvonagrajene vendarle precej razlikuje.
Že od začetka postaja buri duhove. Iz različnih razlogov - zaradi podobe, zaradi slabe kvalitetne gradnje, zaradi nedograjenosti, zaradi nevzdrževanosti, zaradi avtorskih pravic in nenazadnje zaradi občutka nevarnosti pred kriminalom, ki ga dobijo številni potniki, posebej mladi.
V zvezi z avtobusno postajo obstaja več izzivov, posebej morda dva - 1. kako končno zaključiti podobo postaje ob Topliški cesti, kjer že debeli dve desetletji za plankami zeva gradbena jama; 2. kako avtobusno postajo povezati z železniško postajo in tu ustvariti spodoben mestni/regionalni javni potniški terminal.
Če na drugo vprašanje že od načrtovanja postaje dalje nihče več ne išče odgovora, pa so bila vsaj glede dokončanja same postaje pred kakim desetletjem vendarle vlagani napori, da bi podobo postaje zaključili tudi z ureditvijo komercialnega dela. Investitor, ki je to želel izvesti, je bilo novomeško podjetje Real - ki je zgradilo tudi poslovni kompleks Portoval na drugi strani ceste. Zapletlo pa se je z avtorskimi pravicami, saj je arhitekt Marko Mušič sodil, da mu pripada pravica do projektiranja tudi druge faze objekta. Spor se je reševal kar nekaj let, ko pa je bilo na sodišču odločeno v prid investitorju, pa je ta že reševal sebe oziroma se znašel v stečaju.
Obiskovalci mesta, tako tisti, ki dnevno z avtobusi prihajajo v novomeške šole in na delovna mesta, kakor tudi morebitni turisti, se ob prihodu v mestu soočijo z resnično obupno podobo postaje, ki pa resnici na ljubo najbrž vendarle ni povsem pravilen pokazatelj stanja celotnega mesta. Pa vendar ne lastniki ne občina ne izvajalec mestnega prometa, ki ima tu tudi vozlišče, niso vložili kakih posebnih naporov, da bi se stanje izboljšalo. Ob vsem tem pa je postaja v zadnjih letih postala še leglo manjšega in večjega krimnala.
Javni promet v sodobnih mestih pomeni hrbtenico prometa, terminali javnega prometa so ena od žarišč mestnega življenja in neredko arhitekturni sladkorčki, ki privabljajo ne le potnike, ampak tudi gledalce. V Novem mestu je seveda drugače. Že vrsto let. Zgolj doslej ali pa tudi še naslednja 4 leta?
Tomaž Levičar
Zanimive povezave:
- podobe avtobusne postaje
- vrhovno sodišče o sporu mušič-real
- atelje marko mušič
- real novo mesto
- arriva
- z busom v mesto
- članki:
http://www.park.si/2006/11/packa-ob-avtobusni-na-sodiscu-marko-music-dobil-bitko-vojne-se-ne/
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=178609
http://www.lokalno.si/2008/01/29/43245/aktualno/avtobusna_postaja_nm_dogovor_z_arhitektom_v_dveh_tednih/
http://www.lokalno.si/2008/06/13/45916/aktualno/avtobusna_postaja_nm_z_novim_lastnikom/
----------
Leta 1990 je bila zgrajena novomeška avtobusna postaja. Izpod idiličnih kostanjev na Novem trgu se je preselila na nov objekt ob športnem parku, ob bolnišničnem kompleksu, ob največjem novomeškem naselju Drska-Brod in tudi ob železniško postajo Kandija. Leto kasneje je bil odprt tudi Šmihelski most, ki je olajšal dostop do postaje.
Avtobusna postaja je bila zgrajena na podlagi izbrane arhitekturne rešitve na vabljenem natečaju. Na natečaju je zmagal biro Marka Mušiča. Izvedena rešitev se sicer od prvonagrajene vendarle precej razlikuje.
Že od začetka postaja buri duhove. Iz različnih razlogov - zaradi podobe, zaradi slabe kvalitetne gradnje, zaradi nedograjenosti, zaradi nevzdrževanosti, zaradi avtorskih pravic in nenazadnje zaradi občutka nevarnosti pred kriminalom, ki ga dobijo številni potniki, posebej mladi.
V zvezi z avtobusno postajo obstaja več izzivov, posebej morda dva - 1. kako končno zaključiti podobo postaje ob Topliški cesti, kjer že debeli dve desetletji za plankami zeva gradbena jama; 2. kako avtobusno postajo povezati z železniško postajo in tu ustvariti spodoben mestni/regionalni javni potniški terminal.
Če na drugo vprašanje že od načrtovanja postaje dalje nihče več ne išče odgovora, pa so bila vsaj glede dokončanja same postaje pred kakim desetletjem vendarle vlagani napori, da bi podobo postaje zaključili tudi z ureditvijo komercialnega dela. Investitor, ki je to želel izvesti, je bilo novomeško podjetje Real - ki je zgradilo tudi poslovni kompleks Portoval na drugi strani ceste. Zapletlo pa se je z avtorskimi pravicami, saj je arhitekt Marko Mušič sodil, da mu pripada pravica do projektiranja tudi druge faze objekta. Spor se je reševal kar nekaj let, ko pa je bilo na sodišču odločeno v prid investitorju, pa je ta že reševal sebe oziroma se znašel v stečaju.
Obiskovalci mesta, tako tisti, ki dnevno z avtobusi prihajajo v novomeške šole in na delovna mesta, kakor tudi morebitni turisti, se ob prihodu v mestu soočijo z resnično obupno podobo postaje, ki pa resnici na ljubo najbrž vendarle ni povsem pravilen pokazatelj stanja celotnega mesta. Pa vendar ne lastniki ne občina ne izvajalec mestnega prometa, ki ima tu tudi vozlišče, niso vložili kakih posebnih naporov, da bi se stanje izboljšalo. Ob vsem tem pa je postaja v zadnjih letih postala še leglo manjšega in večjega krimnala.
Javni promet v sodobnih mestih pomeni hrbtenico prometa, terminali javnega prometa so ena od žarišč mestnega življenja in neredko arhitekturni sladkorčki, ki privabljajo ne le potnike, ampak tudi gledalce. V Novem mestu je seveda drugače. Že vrsto let. Zgolj doslej ali pa tudi še naslednja 4 leta?
Tomaž Levičar
Zanimive povezave:
- podobe avtobusne postaje
- vrhovno sodišče o sporu mušič-real
- atelje marko mušič
- real novo mesto
- arriva
- z busom v mesto
- članki:
http://www.park.si/2006/11/packa-ob-avtobusni-na-sodiscu-marko-music-dobil-bitko-vojne-se-ne/
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=178609
http://www.lokalno.si/2008/01/29/43245/aktualno/avtobusna_postaja_nm_dogovor_z_arhitektom_v_dveh_tednih/
http://www.lokalno.si/2008/06/13/45916/aktualno/avtobusna_postaja_nm_z_novim_lastnikom/
ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: OBČINA Z JAVNOSTJO, STROKO, DRUŠTVOM
a) Kako boste vzpodbudili/zagotovili večje sodelovanje splošne in posebej strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov in drugih prostorskih odločitvah oziroma kako boste dvignili kvaliteto poseganja v prostor?
b) Ali nameravati v svojem kabinetu ali kako drugače angažirati strokovnjake z visokimi kompetencami na področju urejanja prostora in arhitekture?
c) Kako boste usmerjali sestavo odborov občinskega sveta, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, da bo njihovo delovanje čim bolj koristno?
d) Ali in kako boste v naslednjih 4 letih sodelovali z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine?
GREGOR MACEDONI:
a) Poskusil bom institucionalizirati mestnega arhitekta ali vzpostaviti urbanistični svet z ustrezno odločevalsko močjo. Vsak interes na področju javnega prostora bo preverjen in usmerjan s strani tovrstnega organa. Pri pripravi natečajev ali pomembnejših posegov v javni prostor bo pozvana širša strokovna javnost, da pristopi s svojim razmišljanjem, argumenti, rešitvami...
b) glej a)
c) Ob upoštevanju demokratičnih principov bom skušal apelirati na predstavnike svetniških skupin, da predlagajo čim boljše kandidate. Župan namreč ne vodi in ne sodeluje v postopku oblikovanja odborov občinskega sveta.
d) Društvo bi lahko postalo "mestni arhitekt" ali pa bi del njihovega članstva postal del urbanističnega sveta. Društvo prav gotovo združuje strokovnjake s področja Dolenjske za vprašanja javnega prostora. Sodelovanje MO NM z DAD je v interesu MO NM.
MILENA KRAMAR ZUPAN:
Sodelovanje javnosti v razvoju občine, ne le pri prostorskem razvoju, je ključno za razvoj mesta v smeri, ki služi prebivalcem, jih zadovoljuje, bodri. Na tak način se zagotavlja tudi večja legitimnost razvoja, ki ga generira občina. Seveda imajo poseben položaj pri tem najrazličnejši strokovnjaki, ki razumejo celoten sistem delovanja in poznajo aktualne rešitve za naše probleme iz celega sveta, torej mnoge dobre prakse. Več glav zagotovo več ve.
Kako bom to izvedla?
- prva naloga je dobro, redno, razumljivo obveščanje javnosti o vsem, kar dela občina. A tudi o dobrih praksah pri reševanju enakih problemov po svetu. Ni namreč nujno le dobro poznati zagato, ampak poznati tudi čim več že znanih rešitev problemov, ki so jih uporabili drugje. Informiranost je nujni pogoj uspešnemu udeleževanju v javnih zadevah. V ta namen bomo bolje izrabili predvsem sodobne komunikacijske oblike, kot so spletne strani, facebook, twitter, spletni forum in podobno, kjer bomo redno objavljali kaj delamo, spraševali po idejah, stališčih, odgovarjali na vprašanja itd. seveda pa koristili tudi glasila krajevnih skupnosti, pa okrogle mize in podobno. Napor bo velik, a rezultati zato zagotovo boljši;
- pri iskanju rešitev je treba sodelovati z vsemi – z društvi, zavodi, posamezniki, podjetji, … Ne le suhoparno povabiti jih, ampak jih zanimivo vzpodbuditi, da sodelujejo pri iskanju najboljših rešitev za našo občino;
- terjala bom redno obravnavo prostorskih aktov v krajevnih skupnostih, ki jih določen poseg zadeva.
- prostorske akte, ki bodo v pripravi, bom promovirala tudi z informacijskimi tablami na konkretnih lokacijah, kjer se razvoj predvideva. Tako bodo krajani pravočasno opozorjeni na poseganje, informirani, vzpodbujena bo razprava;
- oddelek, pristojen za prostor, bo skupaj z občinsko službo za stike z javnostjo pri pripravi prostorskih aktov moral pripraviti tudi načrt sodelovanja z javnostjo, kateri bo ciljal bistveno iznad tega, kar v takih primerih zahteva zakonodaja.
Pri reševanju prostorskih problemov zagotovo nameravam sodelovati z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine. Vendar pa tudi z ostalimi, saj je razvoj prostora interdisciplinaren izziv – tudi v strokovnem smislu. Angažirati je treba tudi sociologe, ekonomiste, ekološke psihologe, zgodovinarje in številne druge discipline. Le tako se prostor spozna celovito in se njega probleme tudi rešuje celovito. Na prvem mestu pa so vendarle občanke in občani. Jasno, tak način dela mora biti učinkovit. Ne le rešitve, ki se izvijejo iz procesa, tudi samo vodenje tovrstnih debat o prostoru in nasploh o razvoju občine mora biti strokovno, ciljno usmerjeno, natančno. Skupno iskanje rešitev ne pomeni večletnega debatiranja, pač pa pripravljenost vseh, da v najkrajšem možnem času pridemo do najboljši možnih in seveda v našem okolju izvedljivih rešitev. Moj cilj ni le legitimnost, ampak tudi učinkovitost.
V svoj krog sodelavcev, na občini ali zunanjih, zagotovo nameravam vključiti tudi strokovnjaka s področja prostora. Glede ustreznega načina za to se lahko z društvom arhitektov posvetujemo. Po državi poznajo različne oblike in za eno se bomo pač odločili tudi pri nas - že hitro po volitvah. Minimalni nivo sodelovanja z arhitekturno stroko je oblikovanje urbanističnega sveta skupaj z občino ter tudi angažiranje strokovnjakov, tudi arhitektov, v ustreznih delovnih telesih občinskega sveta, na kar vsekakor nameravam napotiti stranke in liste, ki bodo delovale v mestnem svetu.
MATIC VIDIC:
a) Skozi izvajanje drugične metode dela, ki bo imela za posledico vključevanje zainteresirane javnosti v končne odločitve. /ankete, delavnice, sodelovanje predstavnikov javnosti v projektnem timu.
b) Da. Urejanje prostora postaja tako kompleksna obveznost-naloga, da se lahko uspešno izvaja le samostojno /ne več v kombinaciji večih odgovornosti/ t.j. profesionalno v obliki strokovnjaka, strokovne pisarne. Tu obstaja možnost za novo občinsko institucijo - mestni arhitekt, kar bi tudi razbremenilo sedanji občinski prostorko urbanistični oddelek, ki mora pokrivati tudi oblikovno in arhitekturno problematiko v zvezi z posegi v prostor mestne občine.
c) Če je sestava odborov politično določena potem je malo prostora za svetnike strokovnjake. Predstavnikom odbora se zagotovi strokovne sodelavce ali iz občinskih služb ali zunanje strokovnjake. Vsekakor je zavzemanje za dvig kvalitete delovanja odborov.
d) Da. Namerava se ustanoviti institut mestnega arhitekta /ali je to strokovna oseba-arhitekt, ali jih je več v obliki pisarne, lahko bi bilo to tudi strokovno društvo. Ni še jasna oblika ampak nekaj od tega zanesljivo bo!
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
a) Spodbuda za večje sodelovanje splošni in strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov je že naša temeljna usmeritev. Program gradi na stroki, društvih, nevladnih organizacijah. Glede zagotovitve sodelovanja pri pripravi prostorskih aktov bo potrebno upoštevati zakon, postopek priprave in razpisi bodo javni, upoštevali bomo pravila javnega naročanja, arhitekturna stroka pa se bo lahko vključila že pri pripravi razpisa in v vseh fazah sprejemanja prostorskih odločitev. Kakovost poseganja v prostor lahko dvignemo samo, če pritegnemo prave strokovnjake, ki bodo imeli znanje in izkušnje širokega razmišljanja in upoštevanja različnih interesov deležnikov v prostoru.
b) Na Mestni občini Novo mesto bomo imeli univ. dipl. arhitekta, ki bo zlasti izkazoval visoko znanje in izkušnje. Strinjamo se, da je potrebno arhitektu dati ustrezna visoka pooblastila na področju urejanja prostora in arhitekture, če želimo doseči rezultate.
c) Pri delovanju in sestavi odbora občinskega sveta bomo vključili strokovnjake, stroko, podjetja in deležnike, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, tako na lokalnem kot tudi na regijskem in državnem ter mednarodnem nivoju.
d) Sodelovanje z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele Krajine si predstavljamo kot zelo pomembno, sodelovanja pa prepoznamo zlasti pri sodelovanju pri pripravi prostorskih aktov, pri postopku sprejemanja aktov in v pobudah društva za nove projekte.
RAFKO KRIŽMAN:
a) Kako boste vzpodbudili/zagotovili večje sodelovanje splošne in posebej strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov in drugih prostorskih odločitvah oziroma kako boste dvignili kvaliteto poseganja v prostor? S sodelovanjem s cehovskimi organizacijami npr. Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine in drugimi združenji, kot posvetovalne odprte tribune s preverjanjem programov pred izdelavo prostorske dokumentacije, zlasti ko gre za ključne prostorske odločitve, ki naj bi urejale javni prostor.
b) Ali nameravati v svojem kabinetu ali kako drugače angažirati strokovnjake z visokimi kompetencami na področju urejanja prostora in arhitekture? V kabinetu župana bi moral biti obvezen mestni arhitekt. Poleg njega naj bi za posamezne naloge projektno angažirani strokovnjake za različna področja.
c) Kako boste usmerjali sestavo odborov občinskega sveta, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, da bo njihovo delovanje čim bolj koristno? Z dobro pripravljenimi izhodišči za vsako posamezno nalogo, sodelovanjem občinskih služb ter zunanjih sodelavcev specialistov za posamezna področja.
d) Ali in kako boste v naslednjih 4 letih sodelovali z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine? Seveda. O pomembnih vprašanjih se bom posvetoval s stroko. Tudi z društvom arhitekotv Dolenjske.
UROŠ LUBEJ:
a) V Solidarnosti Novo mesto smo pripravili program za županske volitve in volitve v občinski svet, ki vsebujejo naslednje ukrepe:
1. Pravočasno je potrebno obveščati javnost o aktivnostih občine na področju urejanja prostora s ciljem, da se javnost seznani in da tudi sama posreduje svoje predloge.
2. Povečati in poenostaviti možnosti za vključevanje javnosti v postopke priprave prostorske dokumentacije v smislu obveščanja in zagotavljanja možnosti za soodločanje o urejanju prostora poleg že zakonsko predvidenih možnosti (npr. organizacija okroglih miz, javnih tribun, predstavitev projektov, vodenih sprehodov po mestu).
3. Pritegniti javnost k sodelovanju pri urejanju in vzdrževanju javnih površin, od določanja prioritet pa do operativne ravni.
4. Postopoma vpeljevati ljudski (participatorni) proračun, kar pomeni, da občanke in občani niso samo vključeni v prostorske projekte, ampak navsezadnje o njih tudi (so)odločajo.
b) Vsekakor. Občina mora dobiti občinskega arhitekta (urbanista) ali pa celo podžupana z ustrezno strokovno usposobljenostjo. V Solidarnosti Novo mesto zagovarjamo kot možno rešitev tudi (tudi ali kot alternativa občinskemu arhitektu – urbanistu) posvetovalni organ, npr. urbanistični svet, kar že poznajo nekatere občine. Poleg tega ocenjujemo, da je v občinski upravi veliko dobrih strokovnjakov, ki so slabo vodeni oziroma sami ne dobijo priložnosti, da bi ustrezno in koordinirano vodili prostorske projekte. Se pravi, občina že ima izjemne strokovnjake, ki niso ustrezno koordinirani.
c) Delovna telesa morajo biti strokovna, ne le politična. Do sedaj so bile to zgolj floskule, ki jih obstoječa politična garnitura nikoli ni uresničila. V Solidarnosti Novo mesto zagovarjamo ukrepe, ki bodo dejansko pomenili povečanje strokovnosti delovnih teles in s tem tudi onemogočili ali vsaj omejevali sprejetje nestrokovnih rešitev. Zato je naš predlog, da mora imeti strokovna javnost (oziroma nevladne organizacije) pravico, da v delovna telesa (avtonomno) imenuje svoje predstavnike. Ker po statutu to ni mogoče, je bodisi potrebna sprememba statuta ali pa vsaj dogovor občinskih svetnikov, da bodo zgolj formalno potrjevali predlog NVO-jev. Seveda morajo biti ta imenovanja (predlogi) narejena na transparenten in demokratičen način. Naš program na področju nevladnih organizacij na splošno predvideva, da NVO-ji avtonomno in demokratično imenujejo svoje predstavnike v delovna telesa občinskega sveta. Prepričani smo, da bi npr. DAD lahko imenoval izjemne strokovnjake v tista delovna telesa, ki so povezana z urejanjem prostora.
d) Da. Kot rečeno, moje stališče kot kandidata za župana in stališče Solidarnosti Novo mesto je, da morata stroka in zainteresirana javnost biti ne le zunanji sogovornik občine, ampak mora biti vključena v same procese odločanja (npr. dva člana v delovnih telesih, povezanih z urejanjem prostora, ki jih stroka in ali civilna javnost imenuje neposredno, občasni tematski dogodki za širšo javnost). Vsekakor so možne tudi druge oblike sodelovanja (npr. vključevanje dogodkov v prireditveni program, promocija in finančna oz. logistična podpora temu – to je seveda stvar celovite politike do nevladnih organizacij in projektov revitalizacije mestnega jedra in vaških središč)
JOŽE KOBE:
a) V MONM bom še naprej spodbujal in dodatno krepil sodelovanje javnosti v postopkih z oblikovanjem alternativ, variantnih rešitev, do katerih se bo javnost lahko pred sprejemom odločitve lahko pravočasno vključevala v razpravo.
b) Menim, da je delo urada za prostor dobro, če pa se bo izkazala potreba po dodatnem usklajevanju, bom angažiral strokovnjake na področju urejanja prostora.
c) Odbori bodo sestavljeni iz strokovnjakov za prostor in predstavniki društev, ki si prizadevajo za boljši prostor.
d) Z veseljem ugotavljam, da je DAD okrepilo svoje javno delovanje, zato bom predstavnike društva povabil v odbore, se z njimi posvetoval o pomembnejših prostorskih problemih in v primeru obojestranskega interesa zaprosil za njihovo pomoč (npr. sodelovanje pri javnih natečajih).
BOJAN KEKEC:
a) Prostorski akti se ne bodo spreminjali iz dneva v dan, temveč razvojno. K sodelovanju bomo pisno in po medijih povadili vse zainteresirane občane, strokovno javnost, gospodarstvo ter javni sektor.
b) Urad za prostor na MO Novo mesto je kadrovsko in vodstveno zelo dobro organiziran. Zaradi političnih odločitev vodstva MO Novo mesto, niso uspeli prodreti s pravimi vsebinami. Urad bo dobil polna pooblastila za izdelavo vseh dokumentov. Realna možnost je zaposlitev občinskega arhitekta/urbanista.
c) Odbor občinskega sveta pristojen za prostor bo sestavljen tako s strani politike, kakor tudi s strani strokovnjakov za to področje.
d) Z DADB bomo z veseljem sodelovali. Način sodelovanja bo vezan na posamezno temo, ki jo bomo podprli ali na način prejete pobude, o kateri se bomo skupaj pogovorili o možnosti uresničitve. DADB bo vključen v vse pomembne projekte v MO Novo mesto.
b) Ali nameravati v svojem kabinetu ali kako drugače angažirati strokovnjake z visokimi kompetencami na področju urejanja prostora in arhitekture?
c) Kako boste usmerjali sestavo odborov občinskega sveta, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, da bo njihovo delovanje čim bolj koristno?
d) Ali in kako boste v naslednjih 4 letih sodelovali z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine?
GREGOR MACEDONI:
a) Poskusil bom institucionalizirati mestnega arhitekta ali vzpostaviti urbanistični svet z ustrezno odločevalsko močjo. Vsak interes na področju javnega prostora bo preverjen in usmerjan s strani tovrstnega organa. Pri pripravi natečajev ali pomembnejših posegov v javni prostor bo pozvana širša strokovna javnost, da pristopi s svojim razmišljanjem, argumenti, rešitvami...
b) glej a)
c) Ob upoštevanju demokratičnih principov bom skušal apelirati na predstavnike svetniških skupin, da predlagajo čim boljše kandidate. Župan namreč ne vodi in ne sodeluje v postopku oblikovanja odborov občinskega sveta.
d) Društvo bi lahko postalo "mestni arhitekt" ali pa bi del njihovega članstva postal del urbanističnega sveta. Društvo prav gotovo združuje strokovnjake s področja Dolenjske za vprašanja javnega prostora. Sodelovanje MO NM z DAD je v interesu MO NM.
MILENA KRAMAR ZUPAN:
Sodelovanje javnosti v razvoju občine, ne le pri prostorskem razvoju, je ključno za razvoj mesta v smeri, ki služi prebivalcem, jih zadovoljuje, bodri. Na tak način se zagotavlja tudi večja legitimnost razvoja, ki ga generira občina. Seveda imajo poseben položaj pri tem najrazličnejši strokovnjaki, ki razumejo celoten sistem delovanja in poznajo aktualne rešitve za naše probleme iz celega sveta, torej mnoge dobre prakse. Več glav zagotovo več ve.
Kako bom to izvedla?
- prva naloga je dobro, redno, razumljivo obveščanje javnosti o vsem, kar dela občina. A tudi o dobrih praksah pri reševanju enakih problemov po svetu. Ni namreč nujno le dobro poznati zagato, ampak poznati tudi čim več že znanih rešitev problemov, ki so jih uporabili drugje. Informiranost je nujni pogoj uspešnemu udeleževanju v javnih zadevah. V ta namen bomo bolje izrabili predvsem sodobne komunikacijske oblike, kot so spletne strani, facebook, twitter, spletni forum in podobno, kjer bomo redno objavljali kaj delamo, spraševali po idejah, stališčih, odgovarjali na vprašanja itd. seveda pa koristili tudi glasila krajevnih skupnosti, pa okrogle mize in podobno. Napor bo velik, a rezultati zato zagotovo boljši;
- pri iskanju rešitev je treba sodelovati z vsemi – z društvi, zavodi, posamezniki, podjetji, … Ne le suhoparno povabiti jih, ampak jih zanimivo vzpodbuditi, da sodelujejo pri iskanju najboljših rešitev za našo občino;
- terjala bom redno obravnavo prostorskih aktov v krajevnih skupnostih, ki jih določen poseg zadeva.
- prostorske akte, ki bodo v pripravi, bom promovirala tudi z informacijskimi tablami na konkretnih lokacijah, kjer se razvoj predvideva. Tako bodo krajani pravočasno opozorjeni na poseganje, informirani, vzpodbujena bo razprava;
- oddelek, pristojen za prostor, bo skupaj z občinsko službo za stike z javnostjo pri pripravi prostorskih aktov moral pripraviti tudi načrt sodelovanja z javnostjo, kateri bo ciljal bistveno iznad tega, kar v takih primerih zahteva zakonodaja.
Pri reševanju prostorskih problemov zagotovo nameravam sodelovati z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine. Vendar pa tudi z ostalimi, saj je razvoj prostora interdisciplinaren izziv – tudi v strokovnem smislu. Angažirati je treba tudi sociologe, ekonomiste, ekološke psihologe, zgodovinarje in številne druge discipline. Le tako se prostor spozna celovito in se njega probleme tudi rešuje celovito. Na prvem mestu pa so vendarle občanke in občani. Jasno, tak način dela mora biti učinkovit. Ne le rešitve, ki se izvijejo iz procesa, tudi samo vodenje tovrstnih debat o prostoru in nasploh o razvoju občine mora biti strokovno, ciljno usmerjeno, natančno. Skupno iskanje rešitev ne pomeni večletnega debatiranja, pač pa pripravljenost vseh, da v najkrajšem možnem času pridemo do najboljši možnih in seveda v našem okolju izvedljivih rešitev. Moj cilj ni le legitimnost, ampak tudi učinkovitost.
V svoj krog sodelavcev, na občini ali zunanjih, zagotovo nameravam vključiti tudi strokovnjaka s področja prostora. Glede ustreznega načina za to se lahko z društvom arhitektov posvetujemo. Po državi poznajo različne oblike in za eno se bomo pač odločili tudi pri nas - že hitro po volitvah. Minimalni nivo sodelovanja z arhitekturno stroko je oblikovanje urbanističnega sveta skupaj z občino ter tudi angažiranje strokovnjakov, tudi arhitektov, v ustreznih delovnih telesih občinskega sveta, na kar vsekakor nameravam napotiti stranke in liste, ki bodo delovale v mestnem svetu.
MATIC VIDIC:
a) Skozi izvajanje drugične metode dela, ki bo imela za posledico vključevanje zainteresirane javnosti v končne odločitve. /ankete, delavnice, sodelovanje predstavnikov javnosti v projektnem timu.
b) Da. Urejanje prostora postaja tako kompleksna obveznost-naloga, da se lahko uspešno izvaja le samostojno /ne več v kombinaciji večih odgovornosti/ t.j. profesionalno v obliki strokovnjaka, strokovne pisarne. Tu obstaja možnost za novo občinsko institucijo - mestni arhitekt, kar bi tudi razbremenilo sedanji občinski prostorko urbanistični oddelek, ki mora pokrivati tudi oblikovno in arhitekturno problematiko v zvezi z posegi v prostor mestne občine.
c) Če je sestava odborov politično določena potem je malo prostora za svetnike strokovnjake. Predstavnikom odbora se zagotovi strokovne sodelavce ali iz občinskih služb ali zunanje strokovnjake. Vsekakor je zavzemanje za dvig kvalitete delovanja odborov.
d) Da. Namerava se ustanoviti institut mestnega arhitekta /ali je to strokovna oseba-arhitekt, ali jih je več v obliki pisarne, lahko bi bilo to tudi strokovno društvo. Ni še jasna oblika ampak nekaj od tega zanesljivo bo!
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
a) Spodbuda za večje sodelovanje splošni in strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov je že naša temeljna usmeritev. Program gradi na stroki, društvih, nevladnih organizacijah. Glede zagotovitve sodelovanja pri pripravi prostorskih aktov bo potrebno upoštevati zakon, postopek priprave in razpisi bodo javni, upoštevali bomo pravila javnega naročanja, arhitekturna stroka pa se bo lahko vključila že pri pripravi razpisa in v vseh fazah sprejemanja prostorskih odločitev. Kakovost poseganja v prostor lahko dvignemo samo, če pritegnemo prave strokovnjake, ki bodo imeli znanje in izkušnje širokega razmišljanja in upoštevanja različnih interesov deležnikov v prostoru.
b) Na Mestni občini Novo mesto bomo imeli univ. dipl. arhitekta, ki bo zlasti izkazoval visoko znanje in izkušnje. Strinjamo se, da je potrebno arhitektu dati ustrezna visoka pooblastila na področju urejanja prostora in arhitekture, če želimo doseči rezultate.
c) Pri delovanju in sestavi odbora občinskega sveta bomo vključili strokovnjake, stroko, podjetja in deležnike, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, tako na lokalnem kot tudi na regijskem in državnem ter mednarodnem nivoju.
d) Sodelovanje z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele Krajine si predstavljamo kot zelo pomembno, sodelovanja pa prepoznamo zlasti pri sodelovanju pri pripravi prostorskih aktov, pri postopku sprejemanja aktov in v pobudah društva za nove projekte.
RAFKO KRIŽMAN:
a) Kako boste vzpodbudili/zagotovili večje sodelovanje splošne in posebej strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov in drugih prostorskih odločitvah oziroma kako boste dvignili kvaliteto poseganja v prostor? S sodelovanjem s cehovskimi organizacijami npr. Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine in drugimi združenji, kot posvetovalne odprte tribune s preverjanjem programov pred izdelavo prostorske dokumentacije, zlasti ko gre za ključne prostorske odločitve, ki naj bi urejale javni prostor.
b) Ali nameravati v svojem kabinetu ali kako drugače angažirati strokovnjake z visokimi kompetencami na področju urejanja prostora in arhitekture? V kabinetu župana bi moral biti obvezen mestni arhitekt. Poleg njega naj bi za posamezne naloge projektno angažirani strokovnjake za različna področja.
c) Kako boste usmerjali sestavo odborov občinskega sveta, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, da bo njihovo delovanje čim bolj koristno? Z dobro pripravljenimi izhodišči za vsako posamezno nalogo, sodelovanjem občinskih služb ter zunanjih sodelavcev specialistov za posamezna področja.
d) Ali in kako boste v naslednjih 4 letih sodelovali z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine? Seveda. O pomembnih vprašanjih se bom posvetoval s stroko. Tudi z društvom arhitekotv Dolenjske.
UROŠ LUBEJ:
a) V Solidarnosti Novo mesto smo pripravili program za županske volitve in volitve v občinski svet, ki vsebujejo naslednje ukrepe:
1. Pravočasno je potrebno obveščati javnost o aktivnostih občine na področju urejanja prostora s ciljem, da se javnost seznani in da tudi sama posreduje svoje predloge.
2. Povečati in poenostaviti možnosti za vključevanje javnosti v postopke priprave prostorske dokumentacije v smislu obveščanja in zagotavljanja možnosti za soodločanje o urejanju prostora poleg že zakonsko predvidenih možnosti (npr. organizacija okroglih miz, javnih tribun, predstavitev projektov, vodenih sprehodov po mestu).
3. Pritegniti javnost k sodelovanju pri urejanju in vzdrževanju javnih površin, od določanja prioritet pa do operativne ravni.
4. Postopoma vpeljevati ljudski (participatorni) proračun, kar pomeni, da občanke in občani niso samo vključeni v prostorske projekte, ampak navsezadnje o njih tudi (so)odločajo.
b) Vsekakor. Občina mora dobiti občinskega arhitekta (urbanista) ali pa celo podžupana z ustrezno strokovno usposobljenostjo. V Solidarnosti Novo mesto zagovarjamo kot možno rešitev tudi (tudi ali kot alternativa občinskemu arhitektu – urbanistu) posvetovalni organ, npr. urbanistični svet, kar že poznajo nekatere občine. Poleg tega ocenjujemo, da je v občinski upravi veliko dobrih strokovnjakov, ki so slabo vodeni oziroma sami ne dobijo priložnosti, da bi ustrezno in koordinirano vodili prostorske projekte. Se pravi, občina že ima izjemne strokovnjake, ki niso ustrezno koordinirani.
c) Delovna telesa morajo biti strokovna, ne le politična. Do sedaj so bile to zgolj floskule, ki jih obstoječa politična garnitura nikoli ni uresničila. V Solidarnosti Novo mesto zagovarjamo ukrepe, ki bodo dejansko pomenili povečanje strokovnosti delovnih teles in s tem tudi onemogočili ali vsaj omejevali sprejetje nestrokovnih rešitev. Zato je naš predlog, da mora imeti strokovna javnost (oziroma nevladne organizacije) pravico, da v delovna telesa (avtonomno) imenuje svoje predstavnike. Ker po statutu to ni mogoče, je bodisi potrebna sprememba statuta ali pa vsaj dogovor občinskih svetnikov, da bodo zgolj formalno potrjevali predlog NVO-jev. Seveda morajo biti ta imenovanja (predlogi) narejena na transparenten in demokratičen način. Naš program na področju nevladnih organizacij na splošno predvideva, da NVO-ji avtonomno in demokratično imenujejo svoje predstavnike v delovna telesa občinskega sveta. Prepričani smo, da bi npr. DAD lahko imenoval izjemne strokovnjake v tista delovna telesa, ki so povezana z urejanjem prostora.
d) Da. Kot rečeno, moje stališče kot kandidata za župana in stališče Solidarnosti Novo mesto je, da morata stroka in zainteresirana javnost biti ne le zunanji sogovornik občine, ampak mora biti vključena v same procese odločanja (npr. dva člana v delovnih telesih, povezanih z urejanjem prostora, ki jih stroka in ali civilna javnost imenuje neposredno, občasni tematski dogodki za širšo javnost). Vsekakor so možne tudi druge oblike sodelovanja (npr. vključevanje dogodkov v prireditveni program, promocija in finančna oz. logistična podpora temu – to je seveda stvar celovite politike do nevladnih organizacij in projektov revitalizacije mestnega jedra in vaških središč)
JOŽE KOBE:
a) V MONM bom še naprej spodbujal in dodatno krepil sodelovanje javnosti v postopkih z oblikovanjem alternativ, variantnih rešitev, do katerih se bo javnost lahko pred sprejemom odločitve lahko pravočasno vključevala v razpravo.
b) Menim, da je delo urada za prostor dobro, če pa se bo izkazala potreba po dodatnem usklajevanju, bom angažiral strokovnjake na področju urejanja prostora.
c) Odbori bodo sestavljeni iz strokovnjakov za prostor in predstavniki društev, ki si prizadevajo za boljši prostor.
d) Z veseljem ugotavljam, da je DAD okrepilo svoje javno delovanje, zato bom predstavnike društva povabil v odbore, se z njimi posvetoval o pomembnejših prostorskih problemih in v primeru obojestranskega interesa zaprosil za njihovo pomoč (npr. sodelovanje pri javnih natečajih).
BOJAN KEKEC:
a) Prostorski akti se ne bodo spreminjali iz dneva v dan, temveč razvojno. K sodelovanju bomo pisno in po medijih povadili vse zainteresirane občane, strokovno javnost, gospodarstvo ter javni sektor.
b) Urad za prostor na MO Novo mesto je kadrovsko in vodstveno zelo dobro organiziran. Zaradi političnih odločitev vodstva MO Novo mesto, niso uspeli prodreti s pravimi vsebinami. Urad bo dobil polna pooblastila za izdelavo vseh dokumentov. Realna možnost je zaposlitev občinskega arhitekta/urbanista.
c) Odbor občinskega sveta pristojen za prostor bo sestavljen tako s strani politike, kakor tudi s strani strokovnjakov za to področje.
d) Z DADB bomo z veseljem sodelovali. Način sodelovanja bo vezan na posamezno temo, ki jo bomo podprli ali na način prejete pobude, o kateri se bomo skupaj pogovorili o možnosti uresničitve. DADB bo vključen v vse pomembne projekte v MO Novo mesto.
O ŠPORTNI DVORANI V ČEŠČI VASI ALI/IN V PORTOVALU (ALI PA MORDA V DRGANČEVJU?)
Spodnje besedilo je bilo pripravljeno kot izhodišče k eni od tem pogovora na Pravokotni mizi društva s kandidatkami in kandidati za župana, ki je bila 25. septembra 2014 v nedokončanem atriju Knjižnice Mirana Jarca.
----------
V Novem mestu se bije bitka dveh športnih taborov. Oba se borita za nekako enako reč, a na različnih mestih. Eni zastopajo rešitev prekritja že polnoletnega velodroma v Češči vasi, drugi pa izgradnjo športne dvorane v Portovalu. Lokaciji sta le streljaj vsaksebi, a na različnih bregovih Krke. Jasno, so tudi sanjači, ki terjajo ali vsaj vzpodbujajo izgradnjo obeh dvoran, a …
Velodrom je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja projektiral arhitekt Zupanc in zanj tedaj dobil Plečnikovo medaljo. Športno dvorano v Portovalu pa zadnja leta projektira slavni slovenski arhitekturni dvojec Sadar-Vuga. Morda tudi ta, če jo nekoč zgradijo, dobi kako državno ali mednarodno arhitekturno nagrado. Kakor koli, rezultat te že precej let stare bitke je, da mesto nima ne ene ne druge športne/večnamenske dvorane, kaj šele obeh. Pač pa so po mestu poleg stare dvorane, pravzaprav dvoranice Marof na robu mestnega jedra, razsejane le šolske telovadnice, ki za šport niso kaj prida, so pa povsem v redu za rekreacijo meščanov.
Dogajanje na levem bregu Krke: Velodrom je bil zgrajen leta 1996 za tedanje svetovno mladinsko prvenstvo v kolesarjenju, ki ga je gostilo Novo mesto. V Češčo vas so ga postavili po spletu okoliščin in po primerjavi z drugimi možnimi lokacijami - Portoval, Drgančevje, Šmihel. Zdi se, pravzaprav je sedaj to že zagotovo, da je bila šteto od tedaj do danes izbrana lokacija najbrž najslabša med obravnavanimi. Svetovna prireditev je sicer uspešno izzvenela. Za njo pa so ostali dolgovi sodelujočim pri gradnji in organizaciji, lastniške peripetije z zemljiščem in seveda tudi načrti o nadaljnjem razvoju športnega objekta. Slednjih v zadnjih 18 letih nihče ni znal/hotel izvesti. Vmes pa je novomeška občina od države uspela pridobiti v last vsaj zemljišče - leta 2013, prenovili pa so tudi velodrom - tudi leta 2013.
Dogajanje na desnem bregu Krke: Sanje o športni dvorani v Portovalu so se obudile in okrepile pred evropskim prvenstvom v košarki leta 2013, ki je potekalo v Sloveniji. Novo mesto je s svojo šampionsko košarkarsko ekipo postalo kandidat za enega od gostiteljev prvega dela prvenstva. A napet urnik aktivnosti, ki bi jih bilo treba voditi, da bi do košarkarskega prvenstva prišli do zgrajene dvorane, ni bil uresničen. Tudi v letih za tem še ni prišlo niti do začetka gradnje, kaj šele do izgradnje.
Lokacija? Dvorana Portoval je umeščena v središče mesta, v že aktiven športni park, v soseščino avtobusne in železniških postaj, ob mestno jedro na eni strani in ob največje mestno sosesko Drska-Brod na drugi strani, tudi ob mestno vpadnico - resda iz manj prometne smeri. Velodrom pa ima svoje mesto na zahodnem robu mesta, pravzaprav ob vasici Češča vas, ob konjeniškem centru in ob pred leti nastajajoči, sedaj pa že nesrečno nasedli Imosovi soseski Podbreznik. Glasovi, da bi Podbreznik in velodrom preko Mestne hoste in reke Krke z novim mostom za pešce in kolesarje povezali z aktivnim mestom, ki bi ga, kakor sugerira ureditveni načrt za območje Portovala, zgradili pri Irči vas, imajo tudi že brado, seveda pa so tudi še povsem brez finančnega kritja.
Lokaciji Portoval nekateri očitajo, da je neugodna v prometnem oziru, seveda mislijo ob tem predvsem avtomobilski promet in zgolj čas velikih športnih dogodkov, kakršni pa najbrž ne bodo prav pogosti. Vendar pa je lokacija v Češči vasi neugodna iz več drugih prometnih vidikov in to posebej ob normalnih dneh, ko je za meščane kar daleč, od rok, kakor se reče.
Koliko stane gradnja ene in druge? Pojavljajo se sila različne cifre. Velodrom naj bi terjal od 5 do kakih 13 milijonov evrov, izgradnja športne dvorane Portoval pa od 15 pa tja do 20 milijonov evrov ali celo nekaj čez. Od tega naj bi večino zagotovil zasebni partner gradnje - ki pa ga občini ni uspelo najti ne za eno ne za drugo dvorano. Navedene številke se sicer spreminjajo od enega glasnika do drugega in iz leta v leto. Vsako se da kaj oklestiti ali okrepiti glede na zasnovo projekta. Na razmerje med vrednostima teh dveh projektov pa morda vendarle kažejo. Lokacija velodrom je vsaj glede izgradnje očitno nekaj cenejša.
Namen? Prekriti velodrom naj bi bil po svoji osnovni naravi oziroma ustrezanju zahtevam posameznih športnih zvez prvenstveno namenjen kolesarjem in atletom, športna dvorana Portoval pa primarno moštvenim igram z žogo, kot so košarka, rokomet, odbojka ipd. Brez dvoma, oba objekta bosta večnamenska, namreč še za mnoge druge, prostorsko manj zahtevne športe, lahko pa bosta služila tudi za zabavne, sejemske in podobne dogodke.
Nekaj slovenskih mest je sicer v času, ko se Novo mesto odloča o dvorani in pripravlja dokumentacijo in išče partnerja in pomoč države, že zgradilo svoje dvorane, pa tudi stadione – najbolj znani so Ljubljana, Koper, Celje …
In kako gre vse skupaj v sklad s pred komaj nekaj leti sprejeto novomeško strategijo športa? Če bi jo občina uresničevala, kakor jo je zapisala, tedaj bi bila velodromska dvorana urejena že leta 2012. Druga nova športna dvorana pa urejena ne v Portovalu, ampak v Drgančevju - a šele do konca tega desetletja. A v Novem mestu reči ne gredo, kakor se zapišejo.
Tomaž Levičar
Zanimive povezave:
- partnerstvo za velodrom
- o velodromu
- obnova velodroma 2013
- zemljišče postane občinsko
- zazidalni načrt Podbreznik
- natečaj za dvorano Portoval
- športna dvorana Portoval
- investicijski program za dvorano Portoval
- zgodba o dvorani Portoval
- ureditveni načrt Portoval
- novomeška strategija športa 2010-2020
- novomeški športni objekti
-še članki:
- http://www.dnevnik.si/clanek/324727
- http://cuvar.si/v-zivo-15-seja-obcinskega-sveta-razplet-zgodbe-o-sportni-dvorani-portoval/
- http://cuvar.si/nov-zaplet-pri-sportni-dvorani-portoval-mestna-obcina-novo-mesto-blizu-odpovedi-gradnje-tezave-tudi-s-soglasji/
----------
V Novem mestu se bije bitka dveh športnih taborov. Oba se borita za nekako enako reč, a na različnih mestih. Eni zastopajo rešitev prekritja že polnoletnega velodroma v Češči vasi, drugi pa izgradnjo športne dvorane v Portovalu. Lokaciji sta le streljaj vsaksebi, a na različnih bregovih Krke. Jasno, so tudi sanjači, ki terjajo ali vsaj vzpodbujajo izgradnjo obeh dvoran, a …
Velodrom je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja projektiral arhitekt Zupanc in zanj tedaj dobil Plečnikovo medaljo. Športno dvorano v Portovalu pa zadnja leta projektira slavni slovenski arhitekturni dvojec Sadar-Vuga. Morda tudi ta, če jo nekoč zgradijo, dobi kako državno ali mednarodno arhitekturno nagrado. Kakor koli, rezultat te že precej let stare bitke je, da mesto nima ne ene ne druge športne/večnamenske dvorane, kaj šele obeh. Pač pa so po mestu poleg stare dvorane, pravzaprav dvoranice Marof na robu mestnega jedra, razsejane le šolske telovadnice, ki za šport niso kaj prida, so pa povsem v redu za rekreacijo meščanov.
Dogajanje na levem bregu Krke: Velodrom je bil zgrajen leta 1996 za tedanje svetovno mladinsko prvenstvo v kolesarjenju, ki ga je gostilo Novo mesto. V Češčo vas so ga postavili po spletu okoliščin in po primerjavi z drugimi možnimi lokacijami - Portoval, Drgančevje, Šmihel. Zdi se, pravzaprav je sedaj to že zagotovo, da je bila šteto od tedaj do danes izbrana lokacija najbrž najslabša med obravnavanimi. Svetovna prireditev je sicer uspešno izzvenela. Za njo pa so ostali dolgovi sodelujočim pri gradnji in organizaciji, lastniške peripetije z zemljiščem in seveda tudi načrti o nadaljnjem razvoju športnega objekta. Slednjih v zadnjih 18 letih nihče ni znal/hotel izvesti. Vmes pa je novomeška občina od države uspela pridobiti v last vsaj zemljišče - leta 2013, prenovili pa so tudi velodrom - tudi leta 2013.
Dogajanje na desnem bregu Krke: Sanje o športni dvorani v Portovalu so se obudile in okrepile pred evropskim prvenstvom v košarki leta 2013, ki je potekalo v Sloveniji. Novo mesto je s svojo šampionsko košarkarsko ekipo postalo kandidat za enega od gostiteljev prvega dela prvenstva. A napet urnik aktivnosti, ki bi jih bilo treba voditi, da bi do košarkarskega prvenstva prišli do zgrajene dvorane, ni bil uresničen. Tudi v letih za tem še ni prišlo niti do začetka gradnje, kaj šele do izgradnje.
Lokacija? Dvorana Portoval je umeščena v središče mesta, v že aktiven športni park, v soseščino avtobusne in železniških postaj, ob mestno jedro na eni strani in ob največje mestno sosesko Drska-Brod na drugi strani, tudi ob mestno vpadnico - resda iz manj prometne smeri. Velodrom pa ima svoje mesto na zahodnem robu mesta, pravzaprav ob vasici Češča vas, ob konjeniškem centru in ob pred leti nastajajoči, sedaj pa že nesrečno nasedli Imosovi soseski Podbreznik. Glasovi, da bi Podbreznik in velodrom preko Mestne hoste in reke Krke z novim mostom za pešce in kolesarje povezali z aktivnim mestom, ki bi ga, kakor sugerira ureditveni načrt za območje Portovala, zgradili pri Irči vas, imajo tudi že brado, seveda pa so tudi še povsem brez finančnega kritja.
Lokaciji Portoval nekateri očitajo, da je neugodna v prometnem oziru, seveda mislijo ob tem predvsem avtomobilski promet in zgolj čas velikih športnih dogodkov, kakršni pa najbrž ne bodo prav pogosti. Vendar pa je lokacija v Češči vasi neugodna iz več drugih prometnih vidikov in to posebej ob normalnih dneh, ko je za meščane kar daleč, od rok, kakor se reče.
Koliko stane gradnja ene in druge? Pojavljajo se sila različne cifre. Velodrom naj bi terjal od 5 do kakih 13 milijonov evrov, izgradnja športne dvorane Portoval pa od 15 pa tja do 20 milijonov evrov ali celo nekaj čez. Od tega naj bi večino zagotovil zasebni partner gradnje - ki pa ga občini ni uspelo najti ne za eno ne za drugo dvorano. Navedene številke se sicer spreminjajo od enega glasnika do drugega in iz leta v leto. Vsako se da kaj oklestiti ali okrepiti glede na zasnovo projekta. Na razmerje med vrednostima teh dveh projektov pa morda vendarle kažejo. Lokacija velodrom je vsaj glede izgradnje očitno nekaj cenejša.
Namen? Prekriti velodrom naj bi bil po svoji osnovni naravi oziroma ustrezanju zahtevam posameznih športnih zvez prvenstveno namenjen kolesarjem in atletom, športna dvorana Portoval pa primarno moštvenim igram z žogo, kot so košarka, rokomet, odbojka ipd. Brez dvoma, oba objekta bosta večnamenska, namreč še za mnoge druge, prostorsko manj zahtevne športe, lahko pa bosta služila tudi za zabavne, sejemske in podobne dogodke.
Nekaj slovenskih mest je sicer v času, ko se Novo mesto odloča o dvorani in pripravlja dokumentacijo in išče partnerja in pomoč države, že zgradilo svoje dvorane, pa tudi stadione – najbolj znani so Ljubljana, Koper, Celje …
In kako gre vse skupaj v sklad s pred komaj nekaj leti sprejeto novomeško strategijo športa? Če bi jo občina uresničevala, kakor jo je zapisala, tedaj bi bila velodromska dvorana urejena že leta 2012. Druga nova športna dvorana pa urejena ne v Portovalu, ampak v Drgančevju - a šele do konca tega desetletja. A v Novem mestu reči ne gredo, kakor se zapišejo.
Tomaž Levičar
Zanimive povezave:
- partnerstvo za velodrom
- o velodromu
- obnova velodroma 2013
- zemljišče postane občinsko
- zazidalni načrt Podbreznik
- natečaj za dvorano Portoval
- športna dvorana Portoval
- investicijski program za dvorano Portoval
- zgodba o dvorani Portoval
- ureditveni načrt Portoval
- novomeška strategija športa 2010-2020
- novomeški športni objekti
-še članki:
- http://www.dnevnik.si/clanek/324727
- http://cuvar.si/v-zivo-15-seja-obcinskega-sveta-razplet-zgodbe-o-sportni-dvorani-portoval/
- http://cuvar.si/nov-zaplet-pri-sportni-dvorani-portoval-mestna-obcina-novo-mesto-blizu-odpovedi-gradnje-tezave-tudi-s-soglasji/
O DOKONČANJU GRADNJE KNJIŽNICE MIRANA JARCA - PROSTORI ZA PRIREDITVE, MLADINO, BUKVARNO, KAVARNO S ČITALNICO ...
Spodnje besedilo je bilo pripravljeno kot izhodišče k eni od tem pogovora na Pravokotni mizi društva s kandidatkami in kandidati za župana, ki je bila 25. septembra 2014 v nedokončanem atriju Knjižnice Mirana Jarca.
----------
Knjižnica Mirana Jarca je najbolj obiskovan objekt v starem mestnem jedru - vsakodnevno. Je zakladnica znanja, ki jo koristijo vse generacije od najmlajših, ki jim knjige predstavljajo še starši in jo koristijo tudi za igralnico, preko mladih, ki tu spoznavajo skrivnosti najrazličnejših vidikov življenja, študentov, ki si nabirajo študijsko gradivo in se v miru in bogastvu knjig in drugih gradiv učijo za izpite, do ostalih, ki se v zrelih letih seznanjajo s kvalitetno domačo, evropsko in svetovno literaturo. V knjižnico prihajajo tako še neuki, kakor znanstveniki, zbiralci podatkov in kreativci. Knjižnica je pravi "melting pot", združevalec najrazličnejših ljudi. Knjižnica pa novomeškemu okolju nudi tudi bogato prireditveno dejavnost.
Knjižnični kompleks, ki je urejen na tako imenovanih Ljubljanskih vratih, na severnem vstopu v staro mesto jedro, sestavlja stari, historični del, ki nosi zgodbe več stoletij, ter sodobni del, ki je bil zgrajen v preteklih letih. Zgrajen je po načrtih arhitekta Marka Mušiča, po projektih, ki segajo že debeli dve desetletji nazaj.
Gradnja novega dela knjižnice se je začela leta 1996, bistveni del novega dela pa je bil odprt leta 2001. A objekt še danes, torej po skoraj dvajsetih letih gradnje, ni dokončan. Prav na stičnem delu med starim in novim objektom so gradbena in ostala dela že pred šestimi leti povsem zastala. Zadnja dela v knjižnici so bila izvedena v letu 2008.
Nedokončanih je okoli 1200 m2 delovnih površin v več etažah, ki jih predvsem knjižnica kakor seveda občina oziroma mesto potrebujeta. V spodnji etaži je nedokončan nadkrit atrij v velikosti 210 m2. Tega bi ga lahko knjižnica, občina in zunanji uporabniki koristili za izvedbo različnih prireditev, proslav, umetniških razstav in drugih dogodkov za srednje veliko število obiskovalcev (cca 100). V pritličju je nedokončana tudi večja dvorana, ki bi jo lahko uporabili za potrebe mladinskega centra in ureditev stalne bukvarne v velikosti 270m2. Hkrati bi v teh prostorih uredili literarno kavarno in čitalnico. V prvem nadstropju je treba dokončati prostore velikosti 265m2 za potrebe domoznanskega oddelka in posebnih zbirk Boga Komelja, ki bi jih uredili kot stalne razstavne eksponate za prikaz javnosti, saj so sedaj nedostopne širši javnosti in jih knjižnica hrani v skladišču. Na podstrešju pa bi uredili prostore za audio video dvorano, računalniške učilnice in informacijski center.
Dokončanje navedenega je ocenjeno na cca 1.6 mio eur (brez opreme) - torej približno 1.300 evrov na kvadratni meter.
Projekt je prijavljen na razpis norveškega mehanizma. Novo mesto je imelo med letoma 2009 in 2013 v veljavi strategijo kulture.
Kakor je stvari zastavila ta strategija, naj bi bil objekt knjižnice v celoti zaključen do lani, do leta 2013. A letos, ko beremo leto 2014, je situacija še vedno enaka, kot je bila leta 2008.
Tomaž Levičar
Zanimive povezave:
- o knjižnici
- podoba zunanjščine
- intervju z nekdanjo direktorico
- odprtje leta 2001
- strategija kulture 2009-2013
----------
Knjižnica Mirana Jarca je najbolj obiskovan objekt v starem mestnem jedru - vsakodnevno. Je zakladnica znanja, ki jo koristijo vse generacije od najmlajših, ki jim knjige predstavljajo še starši in jo koristijo tudi za igralnico, preko mladih, ki tu spoznavajo skrivnosti najrazličnejših vidikov življenja, študentov, ki si nabirajo študijsko gradivo in se v miru in bogastvu knjig in drugih gradiv učijo za izpite, do ostalih, ki se v zrelih letih seznanjajo s kvalitetno domačo, evropsko in svetovno literaturo. V knjižnico prihajajo tako še neuki, kakor znanstveniki, zbiralci podatkov in kreativci. Knjižnica je pravi "melting pot", združevalec najrazličnejših ljudi. Knjižnica pa novomeškemu okolju nudi tudi bogato prireditveno dejavnost.
Knjižnični kompleks, ki je urejen na tako imenovanih Ljubljanskih vratih, na severnem vstopu v staro mesto jedro, sestavlja stari, historični del, ki nosi zgodbe več stoletij, ter sodobni del, ki je bil zgrajen v preteklih letih. Zgrajen je po načrtih arhitekta Marka Mušiča, po projektih, ki segajo že debeli dve desetletji nazaj.
Gradnja novega dela knjižnice se je začela leta 1996, bistveni del novega dela pa je bil odprt leta 2001. A objekt še danes, torej po skoraj dvajsetih letih gradnje, ni dokončan. Prav na stičnem delu med starim in novim objektom so gradbena in ostala dela že pred šestimi leti povsem zastala. Zadnja dela v knjižnici so bila izvedena v letu 2008.
Nedokončanih je okoli 1200 m2 delovnih površin v več etažah, ki jih predvsem knjižnica kakor seveda občina oziroma mesto potrebujeta. V spodnji etaži je nedokončan nadkrit atrij v velikosti 210 m2. Tega bi ga lahko knjižnica, občina in zunanji uporabniki koristili za izvedbo različnih prireditev, proslav, umetniških razstav in drugih dogodkov za srednje veliko število obiskovalcev (cca 100). V pritličju je nedokončana tudi večja dvorana, ki bi jo lahko uporabili za potrebe mladinskega centra in ureditev stalne bukvarne v velikosti 270m2. Hkrati bi v teh prostorih uredili literarno kavarno in čitalnico. V prvem nadstropju je treba dokončati prostore velikosti 265m2 za potrebe domoznanskega oddelka in posebnih zbirk Boga Komelja, ki bi jih uredili kot stalne razstavne eksponate za prikaz javnosti, saj so sedaj nedostopne širši javnosti in jih knjižnica hrani v skladišču. Na podstrešju pa bi uredili prostore za audio video dvorano, računalniške učilnice in informacijski center.
Dokončanje navedenega je ocenjeno na cca 1.6 mio eur (brez opreme) - torej približno 1.300 evrov na kvadratni meter.
Projekt je prijavljen na razpis norveškega mehanizma. Novo mesto je imelo med letoma 2009 in 2013 v veljavi strategijo kulture.
Kakor je stvari zastavila ta strategija, naj bi bil objekt knjižnice v celoti zaključen do lani, do leta 2013. A letos, ko beremo leto 2014, je situacija še vedno enaka, kot je bila leta 2008.
Tomaž Levičar
Zanimive povezave:
- o knjižnici
- podoba zunanjščine
- intervju z nekdanjo direktorico
- odprtje leta 2001
- strategija kulture 2009-2013
ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: KLJUČNO V NASLEDNJIH LETIH
Katerih je po vašem mnenju ključnih 5 izzivov/projektov v zvezi z urejanjem prostora za naslednja 4 leta? Kako se jih boste lotili?
GREGOR MACEDONI:
1. Novi trg 6 - Aktivno (po)iskati ustreznega investitorja, ki bo poleg svojega interesa pripravljen nekaj vložiti tudi za javno dobro (del površin za javni rabo), Izpeljati natečaj, v širokem sodelovanju s stroko in javnostjo pripraviti programsko nalogo za to območje.
2. Izgradnja tržnice - glede na to da je projekt že pripravljen v precejšnji meri.
3. V povezavi s prenovo tržnice pripraviti koncept preureditve Glavnega trga in ga kot dolgoročno strategijo prioritetno obravnavati pri vseh ureditvah znotraj mestnega jedra.
4. Uskladiti vse že izdelane ali po potrebi na novo zastavljene prometne ureditve v ožjem in širšem mestnem jedru. Končna, ob širokem sodelovanju stroke in javnosti, izbrana verzija bo postala prioritetni in dolgoročno zavezujoč dokument pri vseh posegih v prometni režim oz. v prometne površine.
5. Ureditev peš in kolesarskih poti v mestu ter kot povezavo primestnih naselij z mestom s posebnim poudarkom na obrežjih Krke in novih prehodih preko Krke.
MILENA KRAMAR ZUPAN:
Ključno je, da se stalno rešuje vse, kar je problem. Nimamo jih toliko, da se ne bi mogli lotiti vseh. Le tako lahko veliko naredimo v naslednjih štirih letih in pripravimo pogoje, da se tudi v letih za temi reči uspešno rešujejo dalje. Če pa naj izpostavim 5 zadev, pa morda te:
1. ureditev celotnega sistema ravnanja z vodo, sedaj torej predvsem zagotavljanje kvalitetne pitne vode. Ta je vendarle osnova našemu življenju;
2. iskanje naložbenikov za razvojne izzive našega mesta (od univerze in kampusa, novih proizvodnih obratov, do športnih objektov in turizma), s čimer bomo dobili nova in hkrati kvalitetna delovna mesta. To je osnova našemu zadovoljstvu z življenjem;
3. vzpostavitev uspešnega, tvornega sodelovanja z državo, ki mora pomagati pri razvoju glavne infrastrukture (obvoznice, tretja os, železnica, energetski sistem) in pri pripravi državnih predpisov, ki bodo pomagali občinam pri razvoju, še posebej pa slovenskim mestom, ki so osrednja žarišča napredka države;
4. zagotovitev lepše podobe Novega mesta in podeželja, ki bo povečala zadovoljstvo prebivalcev s svojim mestom in privabila tudi kaj več obiskovalcev;
5. razviti mesto še posebej v neki smeri, ki ga bo v pozitivnem smislu v konkurenčnem boju med mesti ločila od drugih, a ne kakršnih koli mest, od najboljših. Kaj bo naša osnovna identiteta? Bomo mesto športa? Mesto kulture? Mesto industrije? Po čem nas bodo prepoznavali Slovenci, Evropejci in ostali? V čem bistvenem bomo najboljši v širši regiji, boljši tudi od Ljubljane in Zagreba, morda celo od Dunaja? Smo se sposobni, kakor naša industrija, uspešno vsaj v nekem segmentu življenja, boriti z večjimi in celo najboljšimi evropskimi mesti, jih premagati? Preizkusimo se!
MATIC VIDIC:
- Narodni dom
- Mestna dvorana
- Prenova historičnega jedra Novega mesta
- Pričetek Izgradnje mestnih brvi preko reke Krke: Brod, Plava laguna, v izteku Ressljeve, pri Moški bolnici, Portoval
- Kopališče - bazen
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
Ključni izzivi v zvezi z urejanjem prostora so urejanje starega mestnega jedra, dokončanje atletskega in nogometnega stadiona v Novem mestu in ureditev brežin reke Krke ter sprehajalnih in kolesarskih poti. Projektov se bomo lotili z vključitvijo stroke, pritegnitvijo arhitekta in uveljavljenih strokovnjakov.
Na načrtovalski ravni izpostavljamo projekte, in sicer so to spremembe in dopolnitve OPN (cca1300 vlog), OPPN za vrtec ob Avšičevi ulici v Žabji vasi, spremembe in dopolnitve UN za ŠRP Portoval za umestitev zunanjega bazena v okviru mestnega kopališča, OPPN južna zbirna cesta med Šmihelsko in Belokranjsko cesto in OPPN za obvoznico Šmihela.
Na izvedbeni ravni pričakujemo dokončanje dela projekta – stadion Portoval z izvedbo nove zahodne tribune, s prostori za atlete in nogometaše ter izvedba vzhodne tribune z notranjim 25-m bazenom. Ocenjujemo, da bo za projekt potrebna faznost gradnje.
Izredno pomembnost prepoznamo v projektiranih peš in kolesarskih poteh v Novem mestu na podlagi OPPN in OPN, zlasti okoli Portovala, na Levičnikovi cesti, brv – leseni most preko Krke (1 ali 2).
RAFKO KRIŽMAN:
Čista pitna voda v vsak dom vsak dan:
Stabilna in kakovostna vodooskrba osrednje Dolenjske je najpomembnejši projekt prihodnjih let. Štirideset let stara infrastruktura je tako dotrajana, da je ni več mogoče vzdrževati. Naše vodne izgube so sicer med najmanjšimi v Sloveniji, vendar še vedno nesprejemljivo velike, voda pa prepogosto oporečna. Takoj po volitvah je potrebno pristopiti k pridobitvi 12 MIO kohezijskih EUR, ki jih je vlada obljubila za gradnjo dolenjskega vodovoda. To so sredstva, ki ostajajo neuporabljena zaradi nekaterih neaktivnosti občin v regiji.
Pomlajeno in živahno staro mestno jedro:
Naše staro mestno jedro z Glavnim trgom je lahko eno najlepših na svetu, vendar dokler sameva ali pa se duši v prometu, je le bleda senca svojih dobrih časov. Najprej je potrebno urediti infrastrukturo, vključno s parkirišči. Nato z olajšavami in drugimi prijemi zasebne lastnike nepremičnin spodbuditi k urejanju svojih objektov. Dokončati je potrebno knjižnico in končno poskrbeti za Narodni dom. Urediti je potrebno prostor in kupiti opremo za prireditve – oder, tribune, ozvočenje itn.
Športni park Portoval z bazenom:
Nadaljevala se bo ureditev športnega parka; s spremembo ureditvenega načrta bomo vanj vrnili vadbeni bazen saj je sramotno, da ga Novo mesto še vedno nima. Potrebna bo izgradnja tribune, novih vadbišč in ureditev servisnega objektna na stadionu. Posebna pozornost bo namenjena gozdni hiši Rodu Gorjanskih tabornikov, ki si po desetletjih zelo uspešnega dela zaslužijo kakovostne pogoje za delo in razvoj.
Večnamenska športna dvorana Češča vas:
Novo mesto, občina in celotna regija potrebuje večnamensko športno dvorano, saj je v resnici ni, kajti vse obstoječe so predvsem šolske telovadnice. Smo zagovorniki dvorane v Češči vasi, za katero je projektna dokumentacija že izdelana in pridobljeno gradbeno dovoljene. Dvorana bo zagotovila kakovostne pogoje za delo številnim športnim panogam. Prepričani smo, da bo Novo mesto s takšno dvorano postalo nacionalno središče za vsaj dve panogi – atletiko in kolesarstvo. Tako bodo zagotovljeni kakovostni pogoji za strokovno zimsko vadbo in tekmovanja v regiji in širšem mednarodnem prostoru. Zaradi tega bomo dvorano lahko dobro tržili, prihodki bodo omogočili kakovostno poslovanje in vzdrževanje, kar je danes eden največjih problemov občin pri delovanju dvoran. To bo enakovredno domicilna dvorana številnih športnih panog v občini, brez preferiranja ene ali dveh panog.
UROŠ LUBEJ:
Mislim, da brez analize stanja, v katerem smo, ključnih izzivov sploh ne moremo identificirati. V Solidarnosti Novo mesto ocenjujemo, da razmere v prostoru Novega mesta in občine dokazujejo, da na področju urejanja prostora v MONM ni vizije in jasno zastavljenih ciljev. Ni strategije, s katero bi zagotavljali njihovo uresničevanje. Prav tako je temeljni problem novomeške občine, ki se odraža tudi v urejanju prostora, prepredenost s korupcijo, klientelizmom in nepotizmom, ki onemogoča rešitve, ki bi bile usklajene s stroko in širšo javnostjo. Tipičen primer je bila „gradnja“ ali bolje „negradnja“ projekta dvorane Portoval – najverjetneje so v ozadju tega projekta ne toliko strateška razmišljanja kot zasebni interesi, ki so se skušali „prilepiti“ na megalomanski projekt.
Skratka, tudi na področju prostora so ključni izzivi v tem, da nam uspe vzpostaviti mehanizme za večjo transparentnost, za prevlado stroke nad klientelizmom in mehanizmov za večje vključevanje občank in občanov.
Kot vemo je področje urejanja prostora zelo kompleksno in poleg priprave strategij in prostorske dokumentacije vključuje raznovrstne dejavnosti na področju izvajanja investicij, vzdrževanja objektov ipd. Vsi, ki skrbijo za ta področja, bi morali delati z roko v roki in imeti pred očmi skupne cilje. Poleg tega je javnost premalo obveščena o načrtovanih projektih in aktivnostih in nezadostno vključena v njihovo pripravo in odločanje. Slednje tudi pri dobro pripravljenih projektih velikokrat povzroči njihov padec ali pa velike zamike v izvedbi.
Posledice so žal vidne v mestu in v širšem prostoru. Novo mesto, ki je po državni prostorski strategiji regionalno središče nacionalnega pomena (navsezadnje je pomembna lokacija med Ljubljano in Zagrebom), je danes komajda mesto. Razen podobe historičnega jedra, reke Krke, primestnih gozdov ter nekaterih uspešnih objektov Novo mesto nima česa ponuditi občanom pa tudi turistom ne.
Zato v Solidarnosti Novo mesto (ki smo jih identificirali v dialogu s civilno družbo in stroko) izpostavljamo naslednje izzive:
1. Povečati učinkovitost občinske uprave na področju prostora (združiti razpršene in neusklajene oddelke občinske uprave in zaposliti občinskega arhitekta, ki bo prispeval k postavljanju relevantnih ciljev, prioritet in operativnemu uresničevanju), in dosegati boljše rezultate pri dogovarjanju z državo in pridobivanju evropskih sredstev.
2. Prednostni projekti morajo odražati spremenjeno vizijo občine kot občine. Izpostavil bi morda predvsem štiri, s katerimi bomo izboljšali kakovost življenja v mestu in na podeželju in povečali prepoznavnost mesta in občine: (1) Celostna prenova Glavnega trga in nekaterih vaških središč; (2) arheološki park Marof; (3) vzpostavitev rekreativno-turistične transverzale, ki bo povezala vse turistične točke v občini. Če bi lahko dodal še dva izziva, bi omenil prometno urejanje južnega dela Novega mesta in mestnega jedra ter spodbude za kakovostno prenovo opuščenih in gradbeno neustreznih objektov, ki so trenutno velik problem tako v mestu kot v nekaterih drugih središčih v občini.
3. Večje vključevanje in soodločanje javnosti in stroke v procese odločanja. S tem se bistveno znižajo tveganja za projekte, ki so rezultat parcialnih interesov, hkrati pa to omogoča nastanek bolj dodelanih in kvalitetnejših rešitev. Prav tako se s tem zmanjša tveganje, da projekti padejo zaradi nasprotovanja zainteresirane javnosti.
JOŽE KOBE:
- zagotovitev varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo,
- urejanje mestnega jedra s prenovo narodnega doma in izgradnjo nove tržnice,
- izgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki
- obvozna cesta skozi Šmihel z navezavo dostopa do Šolskega centra Novo mesto,
- spodbujanje trajnostne mobilnosti (ureditev sprehajališč ob Krki in Težki vodi, vključno z brvmi
BOJAN KEKEC:
- Prenova vodovodnega omrežja v občini
- Nadomestna avtobusna postaja
- Športni park Portovald (Olimpijski plavalni bazen, drsališče, kotalkališče, fitnes, ..) z izgradnjo novega peš mostu in navezavo na Češčo vas in Podbreznik
- Arheološki park Marof
- Športna dvorana Češča vas
- Obnova mestnega jedra (Glavni trg, Rozmanova ulica, tržnica, Narodni dom)
GREGOR MACEDONI:
1. Novi trg 6 - Aktivno (po)iskati ustreznega investitorja, ki bo poleg svojega interesa pripravljen nekaj vložiti tudi za javno dobro (del površin za javni rabo), Izpeljati natečaj, v širokem sodelovanju s stroko in javnostjo pripraviti programsko nalogo za to območje.
2. Izgradnja tržnice - glede na to da je projekt že pripravljen v precejšnji meri.
3. V povezavi s prenovo tržnice pripraviti koncept preureditve Glavnega trga in ga kot dolgoročno strategijo prioritetno obravnavati pri vseh ureditvah znotraj mestnega jedra.
4. Uskladiti vse že izdelane ali po potrebi na novo zastavljene prometne ureditve v ožjem in širšem mestnem jedru. Končna, ob širokem sodelovanju stroke in javnosti, izbrana verzija bo postala prioritetni in dolgoročno zavezujoč dokument pri vseh posegih v prometni režim oz. v prometne površine.
5. Ureditev peš in kolesarskih poti v mestu ter kot povezavo primestnih naselij z mestom s posebnim poudarkom na obrežjih Krke in novih prehodih preko Krke.
MILENA KRAMAR ZUPAN:
Ključno je, da se stalno rešuje vse, kar je problem. Nimamo jih toliko, da se ne bi mogli lotiti vseh. Le tako lahko veliko naredimo v naslednjih štirih letih in pripravimo pogoje, da se tudi v letih za temi reči uspešno rešujejo dalje. Če pa naj izpostavim 5 zadev, pa morda te:
1. ureditev celotnega sistema ravnanja z vodo, sedaj torej predvsem zagotavljanje kvalitetne pitne vode. Ta je vendarle osnova našemu življenju;
2. iskanje naložbenikov za razvojne izzive našega mesta (od univerze in kampusa, novih proizvodnih obratov, do športnih objektov in turizma), s čimer bomo dobili nova in hkrati kvalitetna delovna mesta. To je osnova našemu zadovoljstvu z življenjem;
3. vzpostavitev uspešnega, tvornega sodelovanja z državo, ki mora pomagati pri razvoju glavne infrastrukture (obvoznice, tretja os, železnica, energetski sistem) in pri pripravi državnih predpisov, ki bodo pomagali občinam pri razvoju, še posebej pa slovenskim mestom, ki so osrednja žarišča napredka države;
4. zagotovitev lepše podobe Novega mesta in podeželja, ki bo povečala zadovoljstvo prebivalcev s svojim mestom in privabila tudi kaj več obiskovalcev;
5. razviti mesto še posebej v neki smeri, ki ga bo v pozitivnem smislu v konkurenčnem boju med mesti ločila od drugih, a ne kakršnih koli mest, od najboljših. Kaj bo naša osnovna identiteta? Bomo mesto športa? Mesto kulture? Mesto industrije? Po čem nas bodo prepoznavali Slovenci, Evropejci in ostali? V čem bistvenem bomo najboljši v širši regiji, boljši tudi od Ljubljane in Zagreba, morda celo od Dunaja? Smo se sposobni, kakor naša industrija, uspešno vsaj v nekem segmentu življenja, boriti z večjimi in celo najboljšimi evropskimi mesti, jih premagati? Preizkusimo se!
MATIC VIDIC:
- Narodni dom
- Mestna dvorana
- Prenova historičnega jedra Novega mesta
- Pričetek Izgradnje mestnih brvi preko reke Krke: Brod, Plava laguna, v izteku Ressljeve, pri Moški bolnici, Portoval
- Kopališče - bazen
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
Ključni izzivi v zvezi z urejanjem prostora so urejanje starega mestnega jedra, dokončanje atletskega in nogometnega stadiona v Novem mestu in ureditev brežin reke Krke ter sprehajalnih in kolesarskih poti. Projektov se bomo lotili z vključitvijo stroke, pritegnitvijo arhitekta in uveljavljenih strokovnjakov.
Na načrtovalski ravni izpostavljamo projekte, in sicer so to spremembe in dopolnitve OPN (cca1300 vlog), OPPN za vrtec ob Avšičevi ulici v Žabji vasi, spremembe in dopolnitve UN za ŠRP Portoval za umestitev zunanjega bazena v okviru mestnega kopališča, OPPN južna zbirna cesta med Šmihelsko in Belokranjsko cesto in OPPN za obvoznico Šmihela.
Na izvedbeni ravni pričakujemo dokončanje dela projekta – stadion Portoval z izvedbo nove zahodne tribune, s prostori za atlete in nogometaše ter izvedba vzhodne tribune z notranjim 25-m bazenom. Ocenjujemo, da bo za projekt potrebna faznost gradnje.
Izredno pomembnost prepoznamo v projektiranih peš in kolesarskih poteh v Novem mestu na podlagi OPPN in OPN, zlasti okoli Portovala, na Levičnikovi cesti, brv – leseni most preko Krke (1 ali 2).
RAFKO KRIŽMAN:
Čista pitna voda v vsak dom vsak dan:
Stabilna in kakovostna vodooskrba osrednje Dolenjske je najpomembnejši projekt prihodnjih let. Štirideset let stara infrastruktura je tako dotrajana, da je ni več mogoče vzdrževati. Naše vodne izgube so sicer med najmanjšimi v Sloveniji, vendar še vedno nesprejemljivo velike, voda pa prepogosto oporečna. Takoj po volitvah je potrebno pristopiti k pridobitvi 12 MIO kohezijskih EUR, ki jih je vlada obljubila za gradnjo dolenjskega vodovoda. To so sredstva, ki ostajajo neuporabljena zaradi nekaterih neaktivnosti občin v regiji.
Pomlajeno in živahno staro mestno jedro:
Naše staro mestno jedro z Glavnim trgom je lahko eno najlepših na svetu, vendar dokler sameva ali pa se duši v prometu, je le bleda senca svojih dobrih časov. Najprej je potrebno urediti infrastrukturo, vključno s parkirišči. Nato z olajšavami in drugimi prijemi zasebne lastnike nepremičnin spodbuditi k urejanju svojih objektov. Dokončati je potrebno knjižnico in končno poskrbeti za Narodni dom. Urediti je potrebno prostor in kupiti opremo za prireditve – oder, tribune, ozvočenje itn.
Športni park Portoval z bazenom:
Nadaljevala se bo ureditev športnega parka; s spremembo ureditvenega načrta bomo vanj vrnili vadbeni bazen saj je sramotno, da ga Novo mesto še vedno nima. Potrebna bo izgradnja tribune, novih vadbišč in ureditev servisnega objektna na stadionu. Posebna pozornost bo namenjena gozdni hiši Rodu Gorjanskih tabornikov, ki si po desetletjih zelo uspešnega dela zaslužijo kakovostne pogoje za delo in razvoj.
Večnamenska športna dvorana Češča vas:
Novo mesto, občina in celotna regija potrebuje večnamensko športno dvorano, saj je v resnici ni, kajti vse obstoječe so predvsem šolske telovadnice. Smo zagovorniki dvorane v Češči vasi, za katero je projektna dokumentacija že izdelana in pridobljeno gradbeno dovoljene. Dvorana bo zagotovila kakovostne pogoje za delo številnim športnim panogam. Prepričani smo, da bo Novo mesto s takšno dvorano postalo nacionalno središče za vsaj dve panogi – atletiko in kolesarstvo. Tako bodo zagotovljeni kakovostni pogoji za strokovno zimsko vadbo in tekmovanja v regiji in širšem mednarodnem prostoru. Zaradi tega bomo dvorano lahko dobro tržili, prihodki bodo omogočili kakovostno poslovanje in vzdrževanje, kar je danes eden največjih problemov občin pri delovanju dvoran. To bo enakovredno domicilna dvorana številnih športnih panog v občini, brez preferiranja ene ali dveh panog.
UROŠ LUBEJ:
Mislim, da brez analize stanja, v katerem smo, ključnih izzivov sploh ne moremo identificirati. V Solidarnosti Novo mesto ocenjujemo, da razmere v prostoru Novega mesta in občine dokazujejo, da na področju urejanja prostora v MONM ni vizije in jasno zastavljenih ciljev. Ni strategije, s katero bi zagotavljali njihovo uresničevanje. Prav tako je temeljni problem novomeške občine, ki se odraža tudi v urejanju prostora, prepredenost s korupcijo, klientelizmom in nepotizmom, ki onemogoča rešitve, ki bi bile usklajene s stroko in širšo javnostjo. Tipičen primer je bila „gradnja“ ali bolje „negradnja“ projekta dvorane Portoval – najverjetneje so v ozadju tega projekta ne toliko strateška razmišljanja kot zasebni interesi, ki so se skušali „prilepiti“ na megalomanski projekt.
Skratka, tudi na področju prostora so ključni izzivi v tem, da nam uspe vzpostaviti mehanizme za večjo transparentnost, za prevlado stroke nad klientelizmom in mehanizmov za večje vključevanje občank in občanov.
Kot vemo je področje urejanja prostora zelo kompleksno in poleg priprave strategij in prostorske dokumentacije vključuje raznovrstne dejavnosti na področju izvajanja investicij, vzdrževanja objektov ipd. Vsi, ki skrbijo za ta področja, bi morali delati z roko v roki in imeti pred očmi skupne cilje. Poleg tega je javnost premalo obveščena o načrtovanih projektih in aktivnostih in nezadostno vključena v njihovo pripravo in odločanje. Slednje tudi pri dobro pripravljenih projektih velikokrat povzroči njihov padec ali pa velike zamike v izvedbi.
Posledice so žal vidne v mestu in v širšem prostoru. Novo mesto, ki je po državni prostorski strategiji regionalno središče nacionalnega pomena (navsezadnje je pomembna lokacija med Ljubljano in Zagrebom), je danes komajda mesto. Razen podobe historičnega jedra, reke Krke, primestnih gozdov ter nekaterih uspešnih objektov Novo mesto nima česa ponuditi občanom pa tudi turistom ne.
Zato v Solidarnosti Novo mesto (ki smo jih identificirali v dialogu s civilno družbo in stroko) izpostavljamo naslednje izzive:
1. Povečati učinkovitost občinske uprave na področju prostora (združiti razpršene in neusklajene oddelke občinske uprave in zaposliti občinskega arhitekta, ki bo prispeval k postavljanju relevantnih ciljev, prioritet in operativnemu uresničevanju), in dosegati boljše rezultate pri dogovarjanju z državo in pridobivanju evropskih sredstev.
2. Prednostni projekti morajo odražati spremenjeno vizijo občine kot občine. Izpostavil bi morda predvsem štiri, s katerimi bomo izboljšali kakovost življenja v mestu in na podeželju in povečali prepoznavnost mesta in občine: (1) Celostna prenova Glavnega trga in nekaterih vaških središč; (2) arheološki park Marof; (3) vzpostavitev rekreativno-turistične transverzale, ki bo povezala vse turistične točke v občini. Če bi lahko dodal še dva izziva, bi omenil prometno urejanje južnega dela Novega mesta in mestnega jedra ter spodbude za kakovostno prenovo opuščenih in gradbeno neustreznih objektov, ki so trenutno velik problem tako v mestu kot v nekaterih drugih središčih v občini.
3. Večje vključevanje in soodločanje javnosti in stroke v procese odločanja. S tem se bistveno znižajo tveganja za projekte, ki so rezultat parcialnih interesov, hkrati pa to omogoča nastanek bolj dodelanih in kvalitetnejših rešitev. Prav tako se s tem zmanjša tveganje, da projekti padejo zaradi nasprotovanja zainteresirane javnosti.
JOŽE KOBE:
- zagotovitev varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo,
- urejanje mestnega jedra s prenovo narodnega doma in izgradnjo nove tržnice,
- izgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki
- obvozna cesta skozi Šmihel z navezavo dostopa do Šolskega centra Novo mesto,
- spodbujanje trajnostne mobilnosti (ureditev sprehajališč ob Krki in Težki vodi, vključno z brvmi
BOJAN KEKEC:
- Prenova vodovodnega omrežja v občini
- Nadomestna avtobusna postaja
- Športni park Portovald (Olimpijski plavalni bazen, drsališče, kotalkališče, fitnes, ..) z izgradnjo novega peš mostu in navezavo na Češčo vas in Podbreznik
- Arheološki park Marof
- Športna dvorana Češča vas
- Obnova mestnega jedra (Glavni trg, Rozmanova ulica, tržnica, Narodni dom)
ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: NAJBOLJŠE ZADNJIH LET
Katerih je po vašem mnenju najuspešnejših 5 uresničenih projektov zadnjih 4 let na področju prostora v občini in zakaj?
GREGOR MACEDONI:
1. Ureditev Kandijskega križišča in postavitev spomenika Leonu Štuklju
2. APT prenova
3. Ureditev Šanc
4. Prenova Evangeličanske cerkve
5. Posamezne cestne ureditve in prostor ob čistilni napravi s čolnarno ob Kandijski oz. ob reki Krki
MILENA KRAMAR ZUPAN:
V času minulega štiriletnega mandata župana Muhiča bi kot uspešne izvedbe izpostavila:
1. izgradnja centralne čistilne naprave v Ločni;
2. rekonstrukcija in novogradnja nekaterih novomeških cest (Ljubljanska cesta - odsek, Kandijska cesta - odsek, Ljubenska cesta - odsek, Belokranjska cesta - odsek, Koštialova ulica, Smrečnikova cesta - odsek);
3. prenova Anton Podbevšek teatra;
4. reševanje problemov pozidave v vinogradniških območjih;
5. sodelovanje pri energetski sanaciji občinskih objektov;
6. prenova obzidja na Šancah;
7. ureditev Humanitarnega centra na Drski.
Sem naštela kar dva več. Za bonus. In da je številka še bolj pravljična. Čestitam.
MATIC VIDIC:
Mislim, da jih več kot 5 ni. Čolnarna pri čistilni napravi, kolesarske označbe, čistilna naprava, industrijska cona ob straški cesti.
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
Če govorimo o načrtovalski ravni med uspešne projekte štejem občinski prostorski načrt, sprejet v letu 2009, v zadnjih letih po sprejetju občinskega prostorskega načrta konec leta 2009 pa je bilo veliko narejenega predvsem na načrtovalski izvedbeni ravni. Za Novo mesto je pomembno, da so z izvedbenimi podrobnimi prostorskimi načrti v prostor na področju infrastrukture umeščeni daljnovod DV 2x110 kV od RTP Bršljin do RTP Gotna vas, s katerim se bo Novo mesto zazankalo in izboljšala oskrba z električno energijo in 3. razvojna os, za potrebe gospodarstva so na izvedbeni ravni določeni pogoji v gospodarski coni Na Brezovici, ki je z vidika dostopnosti ena pomembnejših načrtovanih logističnih con in določeni so pogoji za širitev tovarne Ursa v Bršljinu, za potrebe stanovanjske gradnje so bile v minulih letih obravnavane kar 4 lokacije od katerih so pomembne predvsem stanovanjska soseska Brod – Drage in Mrzla dolina Zahod ter Regrške Košenice II, za potrebe storitvenih dejavnosti pa so bili določeni pogoji za poslovni oziroma trgovski center v Bršljinu in ob Belokranjski cesti, ki pa sta oba tudi že zgrajena.
Če govorimo o izvedbeni ravni je bilo v Mestni občini Novo mesto na področju prostora v zadnjih 4-ih letih zaznati padec uspešnih projektov. Pohvaliti moramo obnovo srednjeveškega obzidja pri Kapitlju – ŠANCE in prenovo centralne čistilne naprave v Novem mestu. Pomembna je energetska sanacija osnovnih šol, vključno z obnovo telovadnic (Bršljin, Grm)., in izgradnja športne dvorane - telovadnice v Stopičah.
RAFKO KRIŽMAN:
Ureditve ob Krki:
1. Realiziran primer dobre prakse: razbremenilnik – čolnarna – poleg ustrezne infrastrukturne vsebine, ponuja novo potrebno vsebino občanom Novega mesta
2. Začetek izvedbe kopališča v Portovalu
3. Obnova APT
4. Realizirane širitve tovarn Krka in Revoz znotraj območij. Pozitivni učinki nove zaposlitve.
5. Obnova Šentjernejske ceste med križiščem v Žabje vasi in bolnico: pogrešam medsebojno usklajenost projektov – npr. enake luči - glej stik projektov pri Bobiču
6. Nove trgovine na obrobju mesta so sicer prinesle nekaj novih zaposlitev, povečujejo promet in praznijo mesto
UROŠ LUBEJ:
Vprašanje je, ali lahko skorajda obsedeno usmerjenost v ceste in komunalo štejemo za uspeh, ampak med infrastrukturnimi projekti so to:
1. Prenovljena Kandijska cesta z vso infrastrukturo. Na žalost z „na silo“ in po protestu in posredovanju civilne družbe približno rešenim „kolesarskim vprašanjem“.
2. Centralna čistilna naprava.
3. Umeščenost obvoznic Novega mesta in 3. razvojne osi v prostor. Pri slednjem spet z rešitvijo, ki je v enem delu vprašljiva in se trenutno rešuje v Bruslju. Ob tem bi dodal, da je celo politika na področju komunalne infrastrukture doživela celo vrsto neuspehov: npr. oporečna voda in naših vodovodov ter zapleti s smetiščem CeROD.
Vse zgoraj našteto je sicer pomembna osnova za vrsto nujnih projektov, ki jih bo še treba uresničiti, da bosta povečani prometna varnost in kakovost življenja v Novem mestu in na podeželju.
Žal pa drugih vrst projektov v zadnjih štirih letih ni bilo. Od ureditve pokopališča v Srebrničah, od katerega pa je minilo že precej mandatov, večjega uspešnega, zaključenega in referenčnega prostorskega projekta v naši občini nimamo. Poleg nujnih prenov cest in ulic nam v Solidarnosti Novo mesto in meni kot županskemu kandidatu simpatijo vzbujajo zgolj (več kot desetletje zapoznela) obnova obzidja Šance, začetek (čeprav je bil obljubljen konec) projekta kopališča ter ureditev črpališča ob Kandijski, ki je več kot to – namreč tudi počivališče in čolnarna. Ob slednjem seveda bodeta v oči propadajoča stavba nekdanje mitnice in še vedno nedokončan projekt urejanja pešpoti in kolesarskih stez, delno vezanih tudi na obrežje Krke.
JOŽE KOBE:
- Hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in Centralna čistilna naprava Novo mesto,
- komunalna prenova obstoječih naselij in mesta (rekonstrukcija Kandijske ceste vključno z zadrževalnimi bazeni, črpališči, kanalizacija Birčna vas, kanalizacija Veliki Slatnik, kanalizacija Lešnica …,
- sprejetje in uveljavitev OPN, s katerim je določen dolgoročen koncept razvoja občine in izvedbene rešitve, s katerimi so določene lokacije in zadostne površine za razvoj javnih gospodarskih in bivanjskih dejavnosti,
- na podlagi OPN je občina uspela uskladiti in skladno z interesi občine umestiti v prostor vso najpomembnejšo državno infrastrukturo v občini (tretja razvojna os, elektro daljnovod in plinovod proti Beli krajini, Novomeško elektro 110 kv zanko, daljnovod Krško – Boričevo
- občina je uspela pripraviti serijo OPPN (izvedbenih prostorskih aktov, s katerimi so zagotovljene zadostne površine za nemoten razvoj gospodarskih dejavnosti in stanovanjske gradnje BOJAN
BOJAN KEKEC:
- Nova centralna čistilna naprava Ločna – omogočeno kakovostno prečiščevanje odpadnih vod (brez smradu v Ločni in Mačkovcu)
- Ureditev stadiona in prenova atletske steze skupaj z ureditvijo okolice – osvežena podoba stadiona ter kakovostna tekaška steza
- Energetska prenova osnovnih šol in vrtcev – dolgoročno zmanjšanje stroškov za zagotavljanje toplote za objekte
GREGOR MACEDONI:
1. Ureditev Kandijskega križišča in postavitev spomenika Leonu Štuklju
2. APT prenova
3. Ureditev Šanc
4. Prenova Evangeličanske cerkve
5. Posamezne cestne ureditve in prostor ob čistilni napravi s čolnarno ob Kandijski oz. ob reki Krki
MILENA KRAMAR ZUPAN:
V času minulega štiriletnega mandata župana Muhiča bi kot uspešne izvedbe izpostavila:
1. izgradnja centralne čistilne naprave v Ločni;
2. rekonstrukcija in novogradnja nekaterih novomeških cest (Ljubljanska cesta - odsek, Kandijska cesta - odsek, Ljubenska cesta - odsek, Belokranjska cesta - odsek, Koštialova ulica, Smrečnikova cesta - odsek);
3. prenova Anton Podbevšek teatra;
4. reševanje problemov pozidave v vinogradniških območjih;
5. sodelovanje pri energetski sanaciji občinskih objektov;
6. prenova obzidja na Šancah;
7. ureditev Humanitarnega centra na Drski.
Sem naštela kar dva več. Za bonus. In da je številka še bolj pravljična. Čestitam.
MATIC VIDIC:
Mislim, da jih več kot 5 ni. Čolnarna pri čistilni napravi, kolesarske označbe, čistilna naprava, industrijska cona ob straški cesti.
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
Če govorimo o načrtovalski ravni med uspešne projekte štejem občinski prostorski načrt, sprejet v letu 2009, v zadnjih letih po sprejetju občinskega prostorskega načrta konec leta 2009 pa je bilo veliko narejenega predvsem na načrtovalski izvedbeni ravni. Za Novo mesto je pomembno, da so z izvedbenimi podrobnimi prostorskimi načrti v prostor na področju infrastrukture umeščeni daljnovod DV 2x110 kV od RTP Bršljin do RTP Gotna vas, s katerim se bo Novo mesto zazankalo in izboljšala oskrba z električno energijo in 3. razvojna os, za potrebe gospodarstva so na izvedbeni ravni določeni pogoji v gospodarski coni Na Brezovici, ki je z vidika dostopnosti ena pomembnejših načrtovanih logističnih con in določeni so pogoji za širitev tovarne Ursa v Bršljinu, za potrebe stanovanjske gradnje so bile v minulih letih obravnavane kar 4 lokacije od katerih so pomembne predvsem stanovanjska soseska Brod – Drage in Mrzla dolina Zahod ter Regrške Košenice II, za potrebe storitvenih dejavnosti pa so bili določeni pogoji za poslovni oziroma trgovski center v Bršljinu in ob Belokranjski cesti, ki pa sta oba tudi že zgrajena.
Če govorimo o izvedbeni ravni je bilo v Mestni občini Novo mesto na področju prostora v zadnjih 4-ih letih zaznati padec uspešnih projektov. Pohvaliti moramo obnovo srednjeveškega obzidja pri Kapitlju – ŠANCE in prenovo centralne čistilne naprave v Novem mestu. Pomembna je energetska sanacija osnovnih šol, vključno z obnovo telovadnic (Bršljin, Grm)., in izgradnja športne dvorane - telovadnice v Stopičah.
RAFKO KRIŽMAN:
Ureditve ob Krki:
1. Realiziran primer dobre prakse: razbremenilnik – čolnarna – poleg ustrezne infrastrukturne vsebine, ponuja novo potrebno vsebino občanom Novega mesta
2. Začetek izvedbe kopališča v Portovalu
3. Obnova APT
4. Realizirane širitve tovarn Krka in Revoz znotraj območij. Pozitivni učinki nove zaposlitve.
5. Obnova Šentjernejske ceste med križiščem v Žabje vasi in bolnico: pogrešam medsebojno usklajenost projektov – npr. enake luči - glej stik projektov pri Bobiču
6. Nove trgovine na obrobju mesta so sicer prinesle nekaj novih zaposlitev, povečujejo promet in praznijo mesto
UROŠ LUBEJ:
Vprašanje je, ali lahko skorajda obsedeno usmerjenost v ceste in komunalo štejemo za uspeh, ampak med infrastrukturnimi projekti so to:
1. Prenovljena Kandijska cesta z vso infrastrukturo. Na žalost z „na silo“ in po protestu in posredovanju civilne družbe približno rešenim „kolesarskim vprašanjem“.
2. Centralna čistilna naprava.
3. Umeščenost obvoznic Novega mesta in 3. razvojne osi v prostor. Pri slednjem spet z rešitvijo, ki je v enem delu vprašljiva in se trenutno rešuje v Bruslju. Ob tem bi dodal, da je celo politika na področju komunalne infrastrukture doživela celo vrsto neuspehov: npr. oporečna voda in naših vodovodov ter zapleti s smetiščem CeROD.
Vse zgoraj našteto je sicer pomembna osnova za vrsto nujnih projektov, ki jih bo še treba uresničiti, da bosta povečani prometna varnost in kakovost življenja v Novem mestu in na podeželju.
Žal pa drugih vrst projektov v zadnjih štirih letih ni bilo. Od ureditve pokopališča v Srebrničah, od katerega pa je minilo že precej mandatov, večjega uspešnega, zaključenega in referenčnega prostorskega projekta v naši občini nimamo. Poleg nujnih prenov cest in ulic nam v Solidarnosti Novo mesto in meni kot županskemu kandidatu simpatijo vzbujajo zgolj (več kot desetletje zapoznela) obnova obzidja Šance, začetek (čeprav je bil obljubljen konec) projekta kopališča ter ureditev črpališča ob Kandijski, ki je več kot to – namreč tudi počivališče in čolnarna. Ob slednjem seveda bodeta v oči propadajoča stavba nekdanje mitnice in še vedno nedokončan projekt urejanja pešpoti in kolesarskih stez, delno vezanih tudi na obrežje Krke.
JOŽE KOBE:
- Hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in Centralna čistilna naprava Novo mesto,
- komunalna prenova obstoječih naselij in mesta (rekonstrukcija Kandijske ceste vključno z zadrževalnimi bazeni, črpališči, kanalizacija Birčna vas, kanalizacija Veliki Slatnik, kanalizacija Lešnica …,
- sprejetje in uveljavitev OPN, s katerim je določen dolgoročen koncept razvoja občine in izvedbene rešitve, s katerimi so določene lokacije in zadostne površine za razvoj javnih gospodarskih in bivanjskih dejavnosti,
- na podlagi OPN je občina uspela uskladiti in skladno z interesi občine umestiti v prostor vso najpomembnejšo državno infrastrukturo v občini (tretja razvojna os, elektro daljnovod in plinovod proti Beli krajini, Novomeško elektro 110 kv zanko, daljnovod Krško – Boričevo
- občina je uspela pripraviti serijo OPPN (izvedbenih prostorskih aktov, s katerimi so zagotovljene zadostne površine za nemoten razvoj gospodarskih dejavnosti in stanovanjske gradnje BOJAN
BOJAN KEKEC:
- Nova centralna čistilna naprava Ločna – omogočeno kakovostno prečiščevanje odpadnih vod (brez smradu v Ločni in Mačkovcu)
- Ureditev stadiona in prenova atletske steze skupaj z ureditvijo okolice – osvežena podoba stadiona ter kakovostna tekaška steza
- Energetska prenova osnovnih šol in vrtcev – dolgoročno zmanjšanje stroškov za zagotavljanje toplote za objekte
Naročite se na:
Objave (Atom)