Kako se boste lotili reševanja naslednjih perečih in že dolgoletnih novomeških prostorskih problemov?
GREGOR MACEDONI:
a) Novi trg 6:
Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati...
b) avtobusna postaja:
Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati. Na mestu gradbene jame obvezno dokončati projekt in obenem obnoviti celotno postajo.
c) območje Kandije in Vindišar:
Območje obravnavati kot zaključeno celoto direktno vezano na stari most in Glavni trg. Postane naj glavna območje urbanega dogajanja. Možnosti je se več: ponovno vzpostaviti hotelsko ponudbo z izjemnim vrtom za javne dogodke, konceptno zastaviti t.i. "Mestno plažo", ki se od Hotela Kandija potegne mimo nove čolnarne do Julijinega sprehajališča in naprej do kopališča ob Krki (Portoval).
d) športna dvorana Portoval:
Projekt je v sedaj projektirani varianti neuresničljiv. Potrebno ga je redefinirati in okviru opredelitve prioritet športne infrastrukture primerno obravnavati.
e) velodrom Češča vas:
Podbreznik in Češča vas imata potencial, vendar ju je treba primerno celovito obravnavati. Pokritje Velodroma je (pre)velik zalogaj samo za novomeško občino in ga je potrebno postaviti v nacionalni vidik (kot državni kolesarski in atletski center).
f) zidanice:
Prepričan sem, da je večina zidanic zgolj počitniških objektov, ki niso niti arhitekturno niti funkcionalno več objekti posebne vinogradniške dediščine in kot take lokalne posebnosti. Tiste redke, ki so še v funkciji gospodarskih objektov za potrebe vinogradnikov in kletarjev se po ogledu na terenu prekategorizira v kmetijske objekte ostale v stanovanjske ali počitniške objekte. Vse objekte se oblikovno uskladi s prostorskimi akti, ki veljajo za območja ker stojijo. Tako bi se dolgoročno oblikovala kvalitetna krajinsko arhitekturna podoba dolenjskih vinskih goric.
g) romska naselja:
Deloma podobno kot pri zidanicah. Najprej podrobneje identificirati in razdelati območja z romskimi naselji. Temu mora slediti ureditev lastniških razmerij v teh naseljih, nato se z ureditvijo infrastrukture zagotovi prebivalcem bivalni nivo ter hkrati zagotovi da smo v smislu koriščenja infrastrukture vsi enaki pred zakonom.
MILENA KRAMAR ZUPAN:
a) Novi trg 6:
Občina mora v primeru Novi trg 6 igrati aktivno vlogo, nele stati ob strani, pa četudi ni lastnik lokacije. Treba je družno poiskati investitorja in pripraviti skozi javni arhitekturni natečaj rešitev, ki bo sprejemljiva za vse udeležene, vsekakor pa ne v škodo mestu in njegovi podobi.
b) avtobusna postaja:
Najprej je treba zagotoviti osebno varnost na območju postaje. To je naloga policije in tudi občinskega redarstva, morebiti celo različnih državnih inšpekcijskih služb. Vse je treba vzpodbiditi k aktivnostim. Objektu je treba vrniti nekaj sijaja, predvsem pa dokončati izgradnjo območja z razvojem pozidave na že debeli dve desetletji stari gradbeni jami. O povezovanju območja z območje železniške postaje Kandija se je treba pogovoriti s Slovenskimi železnicami.
c) območje Kandije in Vindišar:
Skupaj z lastnikom območja oziroma bodočim investitorjem, ki ga je treba pomagati iskati, ter Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki je tudi eden ključnih akterjev zgodbe, se moramo dogovoriti o razvoju lokacije – posebej v smeri, da se omogoči prenova/izgradnja novih poslovnih površin, parkirnih kapacitet, ki bodo tudi v službi mestnega jedra, ter da se ob tem ustrezno varuje spomeniško kvalitetne elemente prostora in okolice. mesto mora imeti na tako imenovanem Ljubljanskem in Karlovškem vstopu v mesto urejeno podobo - torej tako Novi trg 6 na severu, kakor območej Vindišarja in Kandije nasploh na jugu.
d, e) športna dvorana Portoval oz. velodrom Češča vas:
Občina se mora končno in nedvoumno odločiti za eno od lokacij, kjer bo zgrajena športna dvorana. Tudi skozi razmislek, kaj je realno, kaj je bolj koristno tudi z vidika širše skupnosti, za kaj se lažje in prej pridobi zasebni kapital ter sredstva države. Ob tem pa ne pozabimo na potrebe rekreativcev, ki jih mora biti iz leta v leto več in morajo imeti tudi ustrezne razmere vsaj za tekanje, kolesarjenje, hojo, morda celo plavanje, skratka za aktivnosti, ki so posebej zdrave in skoraj vsakemu dostopne.
f) zidanice:
Kolikor mi je znano se problem, razumem, da izpostavljate problem črnih gradenj po vinogradniških območjih, že rešuje na novomeški občini. Z aktivnostmi bomo nadaljevali. Vinogradništvo oziroma zidaništvo je pomemben razvojni potencial občine in Dolenjske, vikendaštvo seveda ne tako zelo, za kvalitetna stanovanja pa je prostor, kjer se lahko ekonomično zagotovi infrastrukturna oprema, kjer so blizu vrtci in šole, zdravstvene ustanove, kjer lahko vsakodnevno obiskujemo kulturne, zabavne ind ruge dogodke ter hodimo v službo. Celo hodimo.
g) romska naselja:
Treba je občutljivo obravnavati pravico do zasebne lastnine, potrebe prebivalcev, njihovo identiteto, vseskozi pa zagotavljati vsem varnost in terjati zakonitost. Izhodiščne predloge ne le za reševanje prostorskih zagat, ampak za oblikovanje podlag za uspešno sobivanje v skupnosti, lahko izoblikuje romska skupnost, jih bo pa treba zatem uskladiti z državo, lastniki, okoličani, občino in drugimi partnerji. Nekaj pozitivne diksriminacije je na mestu, načeloma pa smo pred zakonom države in zakonitostmi etike enaki.
MATIC VIDIC:
a) Novi trg 6:
pritisk na lastnika, da izvede obljubljeni natečaj, odstrani obstoječi objekt in čimprej prične z novogradnjo
b) avtobusna postaja:
celovita prenova stavbe ob angažmaju avtorja
c) območje Kandije in Vindišar:
pomoč investitorju, da pristopi k prenovi stavbe in novim investicijam, ki so v interesu mesta, npr. parkirni prostori ali garažna hiša. Prenova je vedno mišljena kot tehničen, funkcionalen, oblikoven in vsebinski poseg na objektu
d) športna dvorana Portoval:
ne samo športno ampak večnamensko mestno dvorano mesto že vrsto let nujno potrebuje. Projekti so tudi pripravljeni. Energija bo vložena v pridobitev virov financiranja in pridobitev izvajalca in s tem pričetka gradnje
e) velodrom Češča vas:
izvesti vse napore, da se pridobijo državna sredstva za predvideni projekt pokritja objekta
f) zidanice:
potrebna bo redefinicija zidanice z vidika namena objekta in glede na lokacijo kje se nahaja /zaščiteno območje, vizualno izpostavljeno območje, itd../. Sedaj obstaja marsikje dilema ali so zidanice še v celoti gospodarski objekti ali so lahko tudi stalno naseljeni objekti in s tem postanejo stanovanjske stavbe, itd… in s tem odprejo vprašanja komunalne opremljenosti območij s temi objekti. Namen redifinicije je uskladitev zidanice kot tipa objekta, ki se spreminja z načinom življenja in "duhom časa" /tehnika, tehnologija, življenje v naravi.
g) romska naselja:
cilj je izvesti pravnoformalni legalni status obstoječih romskih naselij /ureditev lastništva zemljišč/, pridobitev temeljnih prostorskih in izvedbenih aktov /občinski podrobni prostorski načrt/ za zazidave/legalizacije/ in infrastrukturo /komunalno opremljenost posameznih naselij/
MOJCA ŠPEC POTOČAR:
a) Novi trg 6:
Stavbo Novi trg 6 je potrebno čimprej porušiti, ker ni več primerna za uporabo in je mestna sramota. Lastnik stavbe si prizadeva investicijo čim prej izvesti, vendar je izvedljivost projekta v danih razmerah še vedno negotova. Študija izvedljivosti projekta je že pokazala, da bo mesto moralo omiliti zahteve, ki so zapisane v prostorskem aktu, pri čemer investitor predlaga vzdolžno zasnovo objekta ob Ljubljanski cesti, za kar bo potrebna menjava zemljišč.
Če bo potrebno za izvedbo investicije spremeniti prostorski akt ali kako drugače prispevati k čimprejšnji izvedbi bo to občinska prednostna naloga.
Če investitor ne bo zmogel realizacije investicije bo potrebno uskladiti drugačen pristop, če bo potrebno tudi s porušitvijo in začasno rabo zemljišča.
Prizadevamo si zlasti za urejeno mesto, zato ne bomo dovolili takšnih stavb. Kot županja bom pripravila občinski predpis, ki bo nalagal lastnikom ureditev svojih stavb, tako po videzu kot tudi varnosti; v primeru, če to ne bo storjeno, bo to lahko na lastnikove stroške naredila Mestna občina Novo mesto.
b) Avtobusna postaja:
Tudi avtobusna postaja je danes ena izmed mestnih sramot. Razlogov je več, morda najpomembnejši ostaja vprašljiva arhitekturna zasnova in neustrezna funkcionalnost območja. Avtobusno postajo je najbolje revitalizirati v dogovoru z ostalimi lastniki, ki danes tudi sami občutijo nastale razmere. Zato bo občina pripravila variantne rešitve, tudi v širšem okviru trajnostne mobilnosti in jih uskladila z javnostjo. Nato pa izvedla ukrepe, ki jih bo dopuščal proračun.
c) Območje Kandije in Vindišar:
Območje Kandije in zlasti območje nekdanjega Hotela Vindišar sodi v najožje mestno središče. Gre za pomembno lokacijo, ki jo je treba čimprej oživiti. Lastnik je nedavno že porušil dotrajane stavbe in uredil začasne parkirne površine. Tudi tu, podobno kot na lokaciji Novi trg 6, dajem prednost čimprejši izvedbi zasebne investicije. Če do te ne bo prišlo ima občina več zakonitih možnosti, da lastnika k temu vzpodbudi ali z njim uskladi drugačno rešitev. Lokacija je primerna za izvedbo nekaterih javnih programov.
d) Športna dvorana Portovald:
Dokončanje nogometnega in atletskega stadiona in vsaj ene tribune z načrtovanim 25-m bazenom.
e) Velodrom Češča vas:
Gradbeno dovoljenje je pridobljeno, potrebno bo izvesti prekritje, če je/bo zagotovljeno obljubljeno sofinanciranje države.
f) Zidanice:
Ocenjujemo, da je potreb po gradnji novih zidanic je zelo malo, gradijo se samo nadomestne zidanice. OPPN za legalizacijo neskladnih in nelegalnih gradenj v vinogradniških območjih je že sprejet, ravno tako OPPN Kremenjak – pri Stranski vasi. Strinjamo se z legalizacijo.
g) Romska naselja:
Občina je z uveljavitvijo OPN že določila prostorske pogoje za urejanje in legalizacijo vseh romskih naselij v Novem mestu, razen Žabjaka. Tam je potrebno s spremembami in dopolnitvami OPN opredeliti stavbno zemljiščeza stanovansko oziroma mešano rabo. Naselja se skladno z razpoložljivimi finančnimi viri komunalno in funkcionalno urejajo. Skladno s sprejeto strategijo reševanja romske tematike bodo aktivnosti pospešene, še posebej če bodo uspešna prizadevanja občine, da se aktivneje vključi tudi država. Pred letom dni je bila na občinskem svetu tudi sprejeta odločitev, da se v dogovoru s krajevno skupnostjo in civilno iniciativo primerno uredi status in urejenost Žabjaka. Za območje je potrebno uveljaviti ustrezen prostorski akt in nato zgraditi infrastrukturo. Z državo bo potrebno dogovoriti model reševanja stanovanjske problematike tistih romskih družin, ki same ne zmorejo urediti svojega stanovanjskega problema. Velik pomen vidimo v spremembi zakona, ki ureja romsko problematiko in vlogo države.
RAFKO KRIŽMAN:
a) Novi trg 6:
Ponovno preučiti projekte, zlasti vsebino le-teh in jih ovrednotiti glede na želene programe mestne občine Novo mesto. Zadnji projekt s stolpičem ni usklajen z veljavnim OPPN.
Spodbuditi je potrebno banko, da nadaljuje s projektom, ki ga je informativno že predstavila občinskemu svetu.
b) avtobusna postaja:
Ponovno preučiti projekte, ter spor z projektantom g. Markom Mušičem. Poiskati nove rešitve za prenovo in dograditev AP glede na sedanje potrebe NM. Pred definiranjem projektne naloge in/ali natečajnih izhodišč, organizirati okrogle/pravokotne mize zainteresirane strokovne in zainteresirane javnosti. Potrebno bo povezati zasebne lastnike. Skušali bi pridobiti evropska sredstva za celovito obnovo obstoječega objekta, s poudarkom na novih vsebinah. Gradbeno jamo bo treba pozidati, ali pa sanirati in urediti v površine prijazne mestu. Gradbenih odrov kot župan ne bom gledal dolgo.
c) območje Kandije in Vindišar:
Počakati na Konservatorski program ZVKD Novo mesto in na podlagi izhodišč, ki jih ponuja definirati program razvoja območja Kandije. Nujna je tudi ureditev pravil o javno-zasebnem partnerstvu na nivoju občine.
d) športna dvorana Portoval:
Zamujena priložnost za EuroBasket 2013. Dvorno bomo gradili v Češči vasi. Na lokaciji športnega parka Portoval bomo spremenili UN, vrinili vanj bazen in ga tudi zgradili.
e) velodrom Češča vas:
Glede na finančno situacijo je gradnja te dvorane možna le v javno-zasebnem partnerstvu, potrebno je natančno definirati obveznosti v partnerstvu. Prednost Češče vasi je v tem, da bo postala nacionalno središče za atletiko in kolesarstvo, kar bo omogočilo nemoteno financiranje delovanja dvorane. Ob tem pa bodo tudi druge panoge imele svojo domicilno dvorano.
f) zidanice:
Menim da je s prostorsko dokumentacijo v zadostni meri pokrita možnost gradnje zidanic in celo legalizacij neskladno zgrajenih zidanic. V turistično ponudbo Novega mesta vključiti tudi »zidaniški« potencial.
g) romska naselja:
Romska skupnost bo trajno živela na Dolenjskem, zato moramo za reševanje svojih problemov skrbeti predvsem sami. Ni vsega »kriva« država, tudi občina je v preteklosti opustila marsikatero aktivnost. Nesprejemljivo je, da je bilo leta 1986 v naši občini zaposlenih preko 60 Romov, danes pa le peščica. Zato: lastnikom zemljišč, na katerih se nahajajo romska naselja je potrebno zagotoviti ustrezno odškodnino. Okoliškim prebivalcem je potrebno omogočiti bivanje brez stalnih konfliktov, streljanja, hrupa, kraj idr. Več pozornosti bomo namenili varnosti, zlasti na kritičnih točkah ob koncu tedna. Romsko skupnost je potrebno spodbuditi k večji skrbi za lastno bivanjsko okolje in kakovost bivanja. Posebna pozornost bo namenjena integraciji otrok v družbo. Prav tako bo potrebno ukrepati v zvezi z OŠ Bršljin. Problem bližnjega naselja ni problem ene šole ali krajevne skupnosti, temveč vsega mesta, zato ga moramo tudi skupno reševati. Romska skupnost mora prevzeti svoj del odgovornosti za nastale razmere, zato jo je potrebno aktivno vključiti v reševanje razmer.
UROŠ LUBEJ:
Težko je odgovoriti samo na konkretne primere, saj so konkretni primeri izraz dosedanjega napačnega pristopa do prostorske problematike – ali pa kar na sploh do vseh občinskih problematik. V Solidarnosti Novo mesto in tudi sam kot kandidat za župana menim, da je Mestna občina Novo mesto še veliko bolj kot druge občine ujetnica politične korupcije, klientelizma in nepotizma. Vključevanje javnosti in stroke je neustrezno, vizije in strategije ta občina nima. Zato so predpogoj uspešnih reševanj posameznih primerov uvedba transparentnega poslovanja občine, ukrepi za omejevanje korupcije, klientelizma, nepotizma ter povečanje vpliva javnosti in stroke na sprejemanje odločitev. Zato so spodnji predlogi stališča, ki so delno še vedno osebna, delno pa že zgrajena v posvetu s strokovno javnostjo. Vsekakor jih bom kot župan nadgrajeval v sodelovanju s stroko in z javnostjo. Posvet, kot je organiziran danes, je eden od korakov v tem procesu.
a) Novi trg 6:
Stanje je nevzdržno. Potreben je takojšen dialog z lastnikom in poskus prepričati ga, da vendarle pristopi k investiciji. Občina lahko pri tem (v sodelovanju s stroko in ostalo zainteresirano javnostjo) glede na spremenjene razmere na trgu) pri določanju prostorskih pogojev naredi kakšen korak nazaj (npr. glede obveznosti, ki jih ima lastnik oz. investitor do občine itd., seveda nikakor ne na račun kvalitete prostora).
Če ugotovimo, da investitor nima resnega namena k reševanju skupnega problema, potek mora občina uporabiti vsa legalna sredstva, da pride do neke vrste sanacije degradiranega območja. Morda je moč zahtevati rušenje. Druga možnost so davčne stimulacije ali destimulacije, se pravi razumen dvig davščin za tiste lastnike, ki imajo neizkoriščene poslovne prostore na tem območju.To je ukrep, ki ga je občina nekoč že izvajala na področju mestnega jedra.
b) avtobusna postaja:
Oba primera kažeta na neodločnost in nezainteresiranost, pasiven pristop obstoječe politične garniture do reševanja prostorskih problemov. Se pravi, ni dovolj govoriti o konkretnih rešitvah: potrebni bodo sistemski ukrepi, ki bodo omogočili občini, da je v svojih prizadevanjih za reševanje tovrstnih problemov uspešnejša.
Na nek način je to podoben primer kot Novi trg 6, samo da imamo v tem primeru opravka z lastnikom, ki dejansko ni v stanju investirati. Razlika glede na primer Novi trg 6 je v tem, da je lastnik gradbene luknje ob postaji v stečajnem postopku.
Cilji so:
1. Rešitev za avtobusno postajo je sanacija objekta in njegova dograditev.
2. Mestno redarstvo in policija morata družno skrbeti za javni red na tem območju.
3. V sodelovanju s stroko se je treba vprašati tudi o tem, kako povezati avtobusno postajo in železniško postajo Kandija.
Rešitev mora biti v skladu z realnimi potrebami in možnostmi, v sodelovanju s stroko, zainteresirano javnostjo ter lastniki, ki jih je potrebno vključiti v ta proces. Mislim, da občina ne bi smela nasprotovati podrtju obstoječe stavbe, katere izgled je čedalje slabši, funkcionalnost pa vprašljiva – ampak to je vendar skupna odločitev lastnikov. Preden bi se občina (ali seveda kdor koli) spet pognala v drago investicijo, bomo naredili analizo, kaj je bolj smiselno: podrtje ali obnova.
Tam, kjer je luknja, se mora zgraditi poslovni objekt, tako je tudi predvideno v prostorskem planu. Občina mora odigrati svoj del posla, lastniku omogočiti pogoje, da se mu bo tam izplačalo graditi, hkrati pa zagotoviti, da bo rešitev tudi v javnem interesu. Če ugotovimo, da nobena investicija v tem hipu tam ni možna, potem je potrebno luknjo tam sanirati tako, da se tam vsaj začasno narediti nek drevored ali pa parkirišče.
c) območje Kandije in Vindišar:
To je odgovor, ki ga bo morala ponuditi stroka, v sodelovanju z lastniki nepremičnin. Pristop Solidarnosti Novo mesto je drugačen, nismo in nočemo biti vsevedi, oblasti ne jemljemo v absolutnem smislu. Potrebno je prisluhniti predlogom lastnikov, upoštevati vizijo mesta kot gospodarskega, kulturnega in turističnega središča ter najti rešitev. Vsekakor bo potrebno upoštevati, da je ta lokacija v neposredni bližini mestnega jedra oz. Glavnega trga, ki ga bo treba celostno prenoviti (programe na trgu, infrastrukturo, promet in celostno podobo). Z nestrpnostjo tudi pričakujemo rešitve, ki jih je pripravila skupina strokovnjakov iz ZVKD-ja, ki vsebuje tudi predlog za to območje. V OPN-ju so za to območje predvidene garažne hiše.
d) športna dvorana Portoval:
Najprej predvsem temeljita revizija projekta. Na podlagi nje vprašanja kazenske in materialne odgovornosti tistih, ki so odgovorni za denar, ki je bil očitno v dobršni meri vržen stran. Potem v sodelovanju z najširšo zainteresirano javnostjo ugotoviti potrebe skupnosti in jih realizirati na ustrezni lokaciji. Velodrom je verjetno ena izmed verjetnejših izbir.
e) velodrom Češča vas:
Ugotoviti, kdo je odgovoren in katere so odločitve, ki so onemogočile uporabo velodroma v preteklih desetletjih. Kot rečeno, naše stališče je, da je potrebna analiza stanja in da je potrebno ugotoviti razloge za dosedanje neuspehe in degradacije na področju prostora. Če vzrokov za obstoječe stanje ne poznamo in, še huje, če niti obstoječega stanja ne znamo ovrednotiti, potem bomo težko naredili korake k rešitvi.
Nato je odgovor enak kot pri prejšnji alineji. Pri večjih infrastrukturnih projektih, ki presegajo potrebe skupnosti, se mora v projekt vključiti tudi država. Velodrom je projekt, ki delno sicer rešuje potrebe skupnosti (npr. zimska vadba atletov in kolesarjev ter potreba po multifunkcionalni dvorani), vendar je hkrati projekt, ki lahko močno obremeni lokalno skupnost, v kolikor bo njena gradnja in vzdrževanje slonelo izključno na novomeški občini.
f) zidanice:
Proces legalizacije je potrebno zaključiti, na enakopravnih in strokovnih osnovah za vse lastnike. Ekscesnih primerov se ne sme in ne more tolerirati. Neprimerni objekti ne bi smeli biti legalizirani, če ne bodo dosegli minimalnih standardov, ki jih določajo predpisi.
g) romska naselja:
V Solidarnosti Novo mesto ugotavljamo, da odkupi zemljišč potekajo prepočasi. Potrebno je ugotoviti razloge za to – saj je verjetno edina rešitev v tem, da Romi postanejo odgovorni lastniki. Ob tem pa je potrebno – ob sodelovanju s stroko, z Romi in z vso zainteresirano javnostjo – sprejeti prostorsko dokumentacijo, saj morajo tudi ta naselja biti dobro prostorsko urejena. Treba pa je vedeti, da je vprašanje romskih naselij večplasten in ne zgolj prostorski problem. Na tem področju bi bilo treba še veliko narediti na državni in regionalni ravni.
JOŽE KOBE:
a) Novi trg 6:
Objekt je v zasebni lasti, zato bom lastnika spodbujal k ureditvi stanja in pomagal pri pripravi novega prostorskega akta. Občina si mora ob izgradnji kompleksa zagotoviti vsaj eno etažo javnih parkirnih mest.
b) avtobusna postaja:
Občina je le delni lastnik objekta in si mora prizadevati za določitev skupnega upravnika objekta, s katerim se bo nato lahko pogovarjala o nadaljnji usodi objekta oziroma o skupnih naložbah za obnovo objekta.
c) območje Kandije in Vindišar:
Objekt je v zasebni lasti, zato je potrebno lastnika spodbujati k ureditvi stanja.
d) športna dvorana Portoval:
Lokacija objekta je iz prometnega vidika neprimerna, projekt pa je zasnovan prebogato, zato bo potrebno projekt spremeniti in redefinirati.
e) velodrom Češča vas:
Namesto, da bil objekt ponos mesta je trenutno mestna sramota. Objekt je potrebno preurediti v večnamensko športno dvorano, ki bo namenjena kolesarjem, atletom in igre z žogo in drugo. Sredstva za izvedbo je možno pridobiti v več skladih EU in RS.
f) zidanice:
Za Zidanice se iščejo od primera do primera s pripravo prostorkih aktov, v zadnjem obdobju se pospešeno ureja status zidanic, v naslednjem obdobju bodo vin območja in zidanice potrebne posebne pozornosti, ker se zmanjšuje njihov vinogradniški pomen.
g) romska naselja:
Vsa razen Žabjek se urejajo , sprejeti so prostorski akti, izvaja se tudi komunalno opremljanje.
Žabjek pa se bo uredil v prihajajočem mandatu. Sprememba OPN in dogovor z državo o virih sofiinanciranja za njihovo ureditev.
BOJAN KEKEC:
V preteklih letih razvoja MONM je bilo zamujenih veliko priložnosti, zato se bomo osredotočili le na nekaj realnih. Imamo pa sledeča stališča do dolgotrajnih problemov:
a) Novi trg 6:
Novi trg 6 je sramotna podoba, ki jo daje objekt Novemu mestu. Zaradi nevarnosti bomo zahtevali takojšnjo rušitev s strani lastnika in utrdi površino. Kar se tiče nadaljnje gradnje in vsebine, je bila zasnova predstavljena na eni od pravokotnih miz DADB in se nam zdi zasnova zelo primerna in sprejemljiva za ta prostor in mesto nasploh, posebej dejstvo, da objekt ne bo previsok in vizualno izpostavljen.
b) avtobusna postaja:
Obsotoječo avtobusno postajo bi porušili in razpisali nov natečaj za trajnostno avtobusno postajo, ki bo enostavna in poceni za vzdrževanje. Kljub temu, da je MO Novo mesto manjšinski lastnik, bomo poskušali doseči dogovor z ostalimi lastniki, da jim za čas podiranja in gradnje nove postaje MO Novo mesto izplača odškodnino, s sodelovanjem pa zgradimo novo funkcionalno in dodatnimi vsebinami primerno postajo.
c) območje Kandije in Vindišar:
Območje Kandije in Vindišar je v tesni povezavi z urejanjem glavnega trga. Omenjena točka predstavlja povezavo med starim mestnim jedrom ter prijetnim zaledjem na Grmskem hribu. Primerno bi bilo urediti dominantno točko, ki bo tako poudarila vstop v mestno jedro preko Kandijskega mostu. Predvsem lokacija Vindišar bo deležna posebne študije, ki jo omenjamo v naslednjih odgovorih glede revitalizacije mestnega jedra.
d) športna dvorana Portoval:
V športnem parku Portoval bi dodali nove vsebine vezane na šport. Tako je predvideno drsališče oz. kotalkališče na prostem, kot tudi olimpijski plavalni bazen. Ta del mesta bomo povezali z novim peš lesenim mostom s Češčo vasjo. V zimskem času bo ta povezava lužila tudi za tek na smučeš.
e) velodrom Češča vas:
Območje velodroma Češča vas je potrebno celostno urediti. V prvi fazi je potrebno zaščititi leseno konstrukcijo velodroma z ustreznim nadkritjem. Takšen objekt bo lahko nudil prostor tako kolesarjem kakor tudi drugim športom (npr. atletiki, gimnastiki,…), da uporabljajo objekt. Za nadkritje in ostale vsebine je izdelana projektna dokumentacija. Tudi obstoječe območje za konjeništvo je potrebno ustrezno urediti, zato se bo tudi za to območje pripravil ustrezen prostorski akt, ki bo zagotovil razvoj konjeniškega športa na tem območju.
f) zidanice:
Zidanice in krajinska podoba vinogradniških območij na Dolenjskem, so nekaj posebnega in specifičnega v Sloveniji in tudi svetu. Nikjer se ne srečamo s tako veliko zidanicami na posameznem vinogradniškem območju, ob dejstvu, da ima vsak lastnik vinograda ali sadovnjaka svojo zidanico. Ob tem ne gre samo za prostorski problem, ampak tudi problem z vidika infrastrukturnega urejanja. Osnovni namen zidanic (shranjevanje vina, sadja, …) je že zdavnaj preraslo v bivalne potrebe, kar ima za posledico velike stroške z urejanjem cestne in komunalne infrastrukture in pluženjem snega. Problem je večplasten in se je dokončno razlezel na vsa vinogradniška območja, ko je država dovolila prijavo stalnega prebivališča v zidanicah. Na ta način si ljudje rešujejo stanovanjske probleme, poleg tega pa se zidanice spreminjajo v stanovanjske objekte, izven dovoljenih gabaritov za zidanice. To je dejstvo, ki ga je potrebno sprejet, pomembno pa je pravilno usmerjati širitev vinogradov in gradnjo zidanic v prihodnje. To specifiko je potrebno obrniti razvoju občine v prid in vinogradniška območja, poleg osnovnega namena, nameniti v čim večji meri razvoju zidaniškega turizma, ki se je že dodobra prijel tudi pri tujih gostih.
g) romska naselja:
Z vidika prostorske problematike Romskih naselij je to rak rana, ki ima svoje začetke desetletja nazaj. Če pogledamo samo Novo mesto in lokacijo Romskih naselij, lahko ugotovimo, da so se naselili na vse vstope v Novo mesto in z vidika prostora zasedli ključne lokacije. Žal je zakonodaja v Sloveniji taka, da ne moreš nikogar, ki je naseljen v objektu (pa je lahko objekt postavljen na črno in na tuji zemlji), brez njegovega soglasja preseliti nekam drugam. Dejstvo je, da občina sama, brez sodelovanja države in Romov, ne more narediti konkretnih korakov v pravo smer. Samo s sodelovanjem so možni premiki in začetek urejanja naselij.
Ni komentarjev:
Objavite komentar