ponedeljek, 29. september 2014

ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: STARO MESTNO JEDRO

O strategiji, prometu in javnem prostoru starega mestnega jedra.


GREGOR MACEDONI:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Da. Ukrepi: urediti mestno jedro v smislu talnih površin in infrastrukture (vključno s smetmi in mirujočim prometom); spodbujanje vsebine (dogodki); sofinanciranje obnov fasad; spodbujanje prihoda novih vsebin (univerza, javne službe, ministrstvo za gospodarstvo, vrtci, sole, "razpršeni hotel") – v celoti spodbujati razvoj urbane kulture v mestu.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
V prvi fazi je za prej navedene smernice in vzpostavitev urbanega mestnega jedra potrebna delna zapora trga časovno (vikendi) in/ali prostorsko (zgornji del), kasneje – ob drugih celovitih ukrepih še nadaljnji koraki v smislu zmanjševanja parkirnih površin na Glavnem trgu in motornega prometa čez Glavni trg.

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Zaenkrat javne površine sploh ne ustvarjajo primerne podobe mesta. Nekaj malega se sicer dela in je bilo narejeno vendar ni celostne podobe niti strategije. Vse poteka stihijsko ali ad hoc. Avto se vedno kraljuje v mestu. Prometne in cestne ureditve po obsegu in vložkih daleč presegajo peš in/ali kolesarske ureditve mestnega jedra.
Za izboljšanje razmer bomo zagotovili sredstva iz različnih virov za postopno prenovo tlakovanja (skupaj s prenovo infrastrukture) ter za prenovo fasad stavb v mestnem jedru (morda s projektom energetske prenove) ...


MILENA KRAMAR ZUPAN:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Vsekakor nameravam, predvsem pa nameravam uresničevati s strategijo povezan akcijski plan za naslednja štiri leta. Projektov, ki jih je treba udejaniti, je dolga vrsta. Večina njih ima že brado. Naštejmo, kaj vse je treba postoriti:
- okrepitev prireditvene dejavnosti – kultura, šport, zabava, turizem;
- vzpodbuditev boljše, strukturi predela ustrezne programske podobe v mestnem jedru;
- izboljšanje pogojev za stanovalce v mestnem jedru (parkiranje, hrup, trgovina);
- izboljšanje dostopnosti mestnega jedra s kolesi in peš – nove kolesarske in peš povezave iz vseh predelov mesta do mestnega jedra;
- zagotovitev novih parkirnih/garažnih površin (Vindišar, Novi trg ipd);
- prenova Glavnega trga in Rozmanove ulice (infrastruktura, parter, pročelja, strehe, urbana oprema);
- zaključek gradnje Knjižnice Mirana Jarca;
- prenova Narodnega doma za potrebe mladine in kulture;
- izgradnja pešpoti ob Krki v mestnem jedru – Župančičevo sprehajališče-Park EU;
- prenova lokacije Novi trg 6;
- ureditev mestne tržnice;
- ureditev trgov v mestnem jedru;
- ureditev bogato opremljenega osrednjega mestnega igrišča;
- ureditev mestnih plaž (Portoval, Pumpnca, Park EU);
- ureditev razgledne točke v zvoniku škofijske cerkve svetega Miklavža;
- zaključek urejanja Resslove ulice;
- oživitev Restavracije Breg;
- izboljšanje železniške postaje Center;
- skrb za zelenje mestnega jedra;
- dobra praznična okrasitev mesta;
- razvoj športnega parka Loka (prenova plezalne stene, skate parka, ureditev mini golf igrišča, zunanji fitness, programska prenova Hiše športov);
- nadaljevanje in zaključek razvoja lokacij Vindišar, Suhy-galerija, Seidlov mlin;
- drobne ureditve (namestitev kvalitetne urbane opreme, umetniških del, stalne galerije na prostem, nadaljevanje označevanja zanimivih lokacij);
- arheološki park Marof;
- ureditev parkirišča za turistične avtodome ob mestnem jedru;
- ureditev parkovnega območja ob gradu Grm.
Jasno, vse projekte, res veliko jih je, večina njih je neposredna naloga občine, je nemogoče uresničiti v naslednjih štirih letih. Ključ rešitve pa je, da se na prav vseh in ne le na delu njih aktivno dela ves čas, iz tedna v teden. Noben ne sme ostati vržen v predal. Le tako bo postopoma prišlo do rešitve tega ključnega, nekoč najlepšega mestnega predela. Pri tem se je nujno povezovati z zasebnim sektorjem, državo in njenimi institucijami, društvi, zavodi, stanovalci, iskati naložbenike, pripravljati kreativne, ekonomične rešitve. Med navedenimi in še kakšnim projektom bo nekaj zagotovo uresničenih v naslednjih letih, tisti, ki jih bo moč glede na situacijo v tem času rešiti - glede na finančno zahtevnost, lastniške odnose, pripravljenost projektov, sodelovanje z državo in zasebniki.
Kako bomo to financirali? Del sredstev bo iz občinskega proračuna, del bomo zagotavljali z razpisov države oziroma EU, za del iskali zasebne naložbenike. Rezultati zagotovo bodo.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Zapori sem pogojno naklonjena, dolgoročno pa se mi zdi nujna, da bi lahko iz mestnega jedra naredili prijeten in živahen prostor za vse meščane in obiskovalce mesta.
Pogojno naklonjena pa sem zato, ker ocenjujem, da je treba pred in ob zaprtju mestnega jedra ali vsaj Glavnega trga za motorni/avtomobilski promet izvesti nujne ukrepe, ki bodo omogočili, da tak ukrep ne povzroči kakšnih pomembnih negativnih posledic za življenje jedra. Kateri ti pogoji so? Vsaj naslednji:
- zagotoviti je treba dodatna parkirna mesta v bližini trga (npr. Vindišar, Novi trg), ki bodo poslovnim subjektom in njihovim strankam v mestnem jedru omogočala dobro dostopnost;
- z več vzpodbudami društvom in drugim organizacijam in s prilagojenimi razpisi za prireditve okrepiti prireditveno dejavnost v mestnem jedru skozi celo leto, da bo privabila dodatne obiskovalce in koristila ter krasila načeloma prijetno staromestno scenografijo;
- prenoviti odprte javne površine, da bodo bolje prilagojene tistim, ki jim zapora izdatno koristi – pešcem, kolesarjem, invalidom, otrokom, poročnim parom etc.

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Skrb za odprte javne površine zagotovo ni zadovoljiva. To je jasno vsakomur, ki odprtih oči hodi po mestu.
Zagotovila bom, da bodo odprte javne površine bolje vzdrževane in še posebej tudi bolje opremljene. Glede prvega imamo najbrž vsi jasno predstavo, kaj pomeni, pod drugim pa si predstavljam nove ureditve, ki zagotavljajo večjo privlačnost in funkcionalnost teh površin, kot denimo so:
- igrišča za vse generacije, posebej seveda za otroke; tudi več drobnih igralnih točk vsepovsod po mestu;
- dobra opremljenost površin z urbanim pohištvom (klopi, koški za smeti, razsvetljava, pitniki etc) in
- opremljenost z umetniško opremo, tudi s kvalitetnimi spominskimi obeležji;
- ureditev učnih poti po mestu – gozdne, zgodovinske, arhitekturne, obrečne;
- ureditev več mestnih plaž oziroma družabnih prostorov ob Krki (Portoval, Pumpnca, Park EU; ležalniki, mivka, igrala, sanitarije etc);
- ureditev novih odsekov javnih sprehajalnih poti ob vodotokih (primarno: ob Težki vodi med Regrčo in Gotno vasjo ter Šmihelom in mestnim jedrom; ob Krki ob mestnem jedru);
- ureditev vsaj ene nove premostitve reke Krke za pešce in kolesarje – prednostno med Irčo vasjo in Grobljami s potjo do Podbreznika in do Cegelnice oz. z navezavo na Župančičevo sprehajališče;
- izboljšala bom tudi ureditev pohodniške poti okoli mesta – Rudolfove poti (usmerjevalni sistem, počivališča).
Na vseh navedenih projektih bo v naslednjih 4 letih prišlo do vidnih izboljšav.


MATIC VIDIC:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Da, tako da se formira projektni interdisciplinarni tim strokovnjakov, ki bo imel za nalogo v roku izdelati celovito strategijo. Le-ta bi morala dati odgovore, kaj naj bi bili osrednji ukrepi in določiti kdo mora izvedbeno kaj narediti.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Tu je treba biti previden. Problematiko zapiranje trga za motorni promet je potrebno izvajati postopoma, po nekem zaporedju predhodnih potez /npr. izgraditev ustreznih parkirnih prostorov na robu historičnega jedra mesta, potem ustreznih povezovalnih peš poti.

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Ne, javne površine so slabo izrabljene in podobo mesta slabo dopolnjujejo. Pristop k tej problematiki mora biti celovit in voden z enega mesta. Obstajati mora koncept urejanje in tudi oblikovni koncept poseganja in umeščanja začasnih ali priložnostnih objektov v historični prostor.


MOJCA ŠPEC POTOČAR:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?

Ocenjujemo in razumemo, da gre za večplastno razumevanje problematike, zato jo obravnavamo s stališč:

a. Zavzemamo se za trajni razvoj in revitalizacijo starega mestnega jedra. V našem programu je že zasnovana dolgoročna strategija, ki jo bomo samo z vsemi deležniki do konca zgradili. Trajni projekt razvoja in vrnitve življenja v mestno jedro zajema:
- zagotavljanje dnevnega dogajanja v centru mesta, tržnica, sejemski dnevi,
- povezava s kulturnimi, turističnimi, gostinskimi in športnimi dogodki,
- zagotavljanje potrebne podjetniške, prometne in inovacijske infrastrukture,
- razvoj raznovrstnih dejavnosti in spodbujanje krožne ekonomije,
- prodaja ekološko pridelane hrane in izdelkov domače obrti,
- vzpostavljanje pogojev za okoljsko trajnost in družbeno varnost.
- vzpostavljanje pogojev za delovanje nevladnih in neprofitnih organizacij, zlasti humanitarnih in kulturnih društev ter organizacij civilne družbe,
- vzpostavljanje cenovno ugodne, po možnosti brezplačne prevozne povezave iz vseh krajev občine s centrom Novega mesta,
- ustvarjanje pogojev za razvoj gostinske dejavnosti,
- ustvarjanje pogojev in organiziranje dogodkov, h katerim pritegnemo in povabimo kulturne in športne organizacije, društva, domača, iz sosednjih občin in tujine,
- prednost peš in kolesarskega prometa v centru mesta,
- omogočanje pogojev za oglede mesta in Dolenjske z zraka,
- omogočanje pogojev za razvijanje festivalov in prireditev s tradicijo.

b. Mladi v Novem mestu:
- vlaganja v rast gospodarstva (spodbujanje podjetništva, zagon novih podjetij, internacionalizacija ter razvoj novih poslovnih modelov za mala in srednja podjetja),
- zaposlovanje s posebnim poudarkom na zaposlovanju mladih, povečevanje socialne vključenosti in zmanjševanje tveganja revščine,
- ustvarjanje pogoje za zagotovitev rešitve stanovanjskih problemov, zlasti preko razvijanja stanovanjske zadruge, ugodnega financiranja nakupa stanovanja ter zagotavljanjem največje možne mere zasedenosti praznih stanovanj,
- razvijanje izobraževanja,
- povečanje pomoči Mestne občine Novo mesto ob rojstvu otroka,
- ustvarjanje pogojev za aktivno staranje in zdravje,
- vrniti mlade v center Novega mesta,
- zagotoviti prostore za klubsko dejavnost, ki bo zajela interesno in glasbeno delovanje,
- zagotoviti štipendiranje doma in v tujini najbolj nadarjenih, in jih zavezati, da se po študiju vrnejo v Novo mesto,
- mlade povezati s turizmom in kulturo.

c. Trajnostni razvoj turizma povezanega s podjetništvom, kulturo in podeželjem
- Mestna občina Novo mesto prevzame vlogo povezovalca med obstoječimi in novimi turističnimi projekti, dejavnostmi, prenočitvenimi kapacitetami, zdravilišči, agencijami, gostinstvom;
- osrednje tri turistične točke so: staro mestno jedro Novega mesta, Otočec in Gorjanci, kot naravni, zgodovinski in geografski biseri;
- razširi in strokovno se okrepi delovanje Turističnega informativnega centra, ki izvaja dejavnost vsakodnevno, 24 ur in 7 dni v tednu, zlasti v starem mestnem jedru;
- turizem za zdravje in sprostitev;
- potovanja po poteh naravne in kulturne dediščine;
- turizem na deželi (turistične kmetije, prenočitvene zmogljivosti in zidanice);
- razvoj kulinarike in enologije;
- razvijanje dejavnosti income turizma;
- aktivne počitnice mladih in turistov;
- povezava turizma s kulturo, da postaneta siamska dvojčka Novega mesta;
- povezava s gospodarstvom;
- povezava s športnimi organizacijami in organizatorji tekmovanj;
- povezava z vsemi oblikami izobraževanj v Mestni občini Novo mesto;
- povezava s sakralnimi objekti in njihovimi kulturnimi in arhitekturnimi zakladi na območju Mestne občine Novo mesto;
- prednost dobijo turistične, kulturne, zabavne in športne vsebine, še zlasti, če so ponavljajoče, tradicionalne, namenjene širši javnosti, festivali ipd, in ki se dogajajo ali dotaknejo starega mestnega jedra;
- povezava z vsemi oblikami izobraževanj v Mestni občini Novo mesto;
- povezava s trgovinami s spominki, založbami, knjigarnami, izdelovalci izdelkov domače obrti …;
- povezava s ponudniki hrane prednost domači, prepoznavni kuhinji in ponudnikom v starem mestnem jedru omogočiti, da razširijo potrebne vsebine, pri tem imajo prednost lokali s svojevrstno ponudbo, hrano, zabavo, glasbo …;
- povezava s proizvajalci in prodajalci domače pridelane hrane – s kmetijami, podjetji, trgovinami …;
- omogočanje pogojev razvoja turizma na Otočcu;
- izkoristiti Gorjance, naravno okolje, obstoječo turistično in gostinsko ponudbo na Gorjancih, brez razvijanja novih;
- izkoristi turistično ponudbo manjših krajev – zlasti prepoznavno lokalno ponudbo, s poudarkom na povezovanju;
- povezovanje z okoliškimi občinami, ponudniki (zlasti Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice, Kostanjevica, Brežice, Zagreb, Ljubljana, Istra, jadranska obala …).

d. Razvoj kulture temelji na prepoznavanju, vrednotenju in spodbujanju kulturno zgodovinskih dosežkov, varovanje kulturnih obeležij, poveže kulturo s turizmom in razvojem mestnega jedra in zajema sledeče predloge rešitev:
- širitev mednarodnega sodelovanja in uveljavljanja gledališča sodobne umetnosti in art kina v javnem zavodu Anton Podbevšek Teater;
- Dolenjskemu muzeju omogočiti pogoje za razširitev razstavnih prostorov, zlasti za predstavitev arheološke dediščine, ureditev arheološkega muzeja na prostem na Marofu;
- Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto omogočiti dokončanje prostorov in stalno odprtost;
- KC Janeza Trdine omogočiti pogoje za razširitev dejavnosti zlasti na več lokacijah in v poletnem času in v starem mestnem jedru;
- razvijanja alternativne kulture in kulture mladih;
  - razvijanje založbene dejavnosti;
- organiziranja novomeških poletnih večerov in ponavljajočih se prireditev;
- kulturni dogodki na Gradu Grm Novo mesto;
- ustvarjanje pogojev za vzgojo, izobraževanje in spodbujanje mladih in socialno ogroženih skupin za obiskovanje kulturnih institucij.

e. Varovanje sakralnih objektov, njihove vsebine in dediščine - Škofija Novo mesto, Kapitelj, Frančiškanski samostan s knjižnico in cerkvijo, Evangelijska cerkev dobrega pastirja, cerkve, romarske poti in središča, in druga obeležja kot kulturno-zgodovinska dediščina

f. Prostorska urejenost MO Novega mesta:
- vključitev kakovostnega mestnega arhitekta;
- povabilo arhitekturni in krajinski stroki za pripravo novih projektov;
- izvedba posegov v prostoru skladno z zahtevami stroke;
- skrb za zunanji videz in varnost krajev in stavb Novega mesta, Otočca, Stopič, Dolža, Brusnic, Gabrja, in drugih krajev, javnih površin;
- ustvariti pogoje za nakup zanimivih objektov in stavb , s poudarkom na starem mestnem jedru;
- omogočiti pogoje za oddajo v najem prostorov za turistične dejavnosti, prodajo spominkov, domače obrti, in po možnosti subvencionira najemnine;
- ureditev javnih površin, sprehajalne poti ob Krki in vodotokih vezanih na reko Krko,
- uredi se kopališče, čolnarne, pristane za plovila;
- zagotovitev pravne in finančne podlage in sredstev za popravilo zunanjega videza in morebitnih nevarnosti iz stavb, zlasti fasad, streh, v mestu in zagotovi finančna sredstva preko stimulacij in ugodnih posojil investitorjem;
- zagotovitev energetsko varčnih javnih stavb;
- vse navedeno se poveže s turizmom.

g. Razvoj življenja in mestnega dogajanja ob reki Krke z vodotoki z ureditvijo in zgraditvijo kopališča na Krki, pešpotmi in kolesarskimi potmi

h. Zgraditev brvi preko reke Krke na Brodu v Novem mestu

Glede zapore Glavnega trga za motorni promet ni mogoče dati enoznačnega odgovora. Zagotovo si kultura, organizatorji prireditev in turistični delavci želijo, da bi bil Glavni trg zaprt. Na drugi strani so gospodarske in trgovske ter storitvene dejavnosti na Glavnem trgu lahko prizadete, ker so se glavni tokovi umaknili izven mestnega jedra. Zapora glavnega trga za motorni promet bi bil udarec za navedene dejavnosti. Zapora mora zato biti rezultat dogovora vseh, morebitno izgubo pa se mora nadomestiti z rešitvami, ki jih bodo sprejeli vsi. Potrebno je tudi rešiti problem parkiranja (garažna hiša).

Vzdrževanje in urejanje javnih površin v Novem mestu ni ustrezno in pogostokrat ne daje pričakovane podobe mesta. Za ureditev želimo več znanja in namenskih sredstev.


RAFKO KRIŽMAN:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Po široki razpravi definirati program in prioritete razvoja območja mestnega jedra, poskrbeti za prostorsko dokumentacijo.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Menim, da se zapora jedra lahko izvaja postopoma. En od predlogov z zadnje tribune v Situli o vikend zaporah bi bilo vredno preizkusiti, v vsakem primeru do naslednjega poletja v Novem mestu bo potrebno formalizirati načine zapore Glavnega trga. Predhodno je potrebno urediti zadostno število parkirnih mesta ob vstopih v mestno jedro. Ena od opcij, ki jo vidim, je širitev peš cone na večjo površino – po zgledu Slovenske ceste v Ljubljani (mimo pošte npr.)

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Menim, da vzdrževanje in urejanje javnih površin ni ustrezno. Z majhnimi koraki urejati značilne ambiente, poenotiti urbano opremo, omejiti nakupe opreme iz kataloga.


UROŠ LUBEJ:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Naš cilj je, da moramo v mesto vrniti prebivalce in s tem življenje. Če bo mestno jedro imelo zadovoljne prebivalce, potem bodo zaživele tudi druge funkcije. Tako je, kot ste napisali v vprašanju. Mesto nima zasnovane celovite strategije. Imamo OPN, ki je tako strateški kot izvedbeni prostorski dokument naše občine, vendar mu manjka dorečenosti, velikokrat je tudi skupek želja, ne pa celovita (premišljena) vizija razvoja mesta in občine v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.
Se pravi, potrebujemo vizijo in strategijo razvoja mesta (ki je vključena v vizijo in strategijo razvoja občine).
Ne glede na to, v Solidarnosti Novo mesto ocenjujemo, da mestno jedro potrebuje celostno prenovo, tako Glavnega trga kot širšega območja. Potrebno je urediti promet, prenoviti komunalno infrastrukturo in tlakovane površine ter zasnovati in urediti urbano opremo. Potrebna je tudi programska prenova, ki bo podkrepljena z ustreznimi spodbudami.
Mislim, da je prostor potrebno obravnavati celovito in integralno. Vsak posamezen ukrep, na primer zaprtje, povzroči da pade „domina“ nekje drugje. OPN tega „kontroliranega rušenja domin“ ne omogoča, zato je potrebno izdelati strategijo reševanje teh „domin“.
OPN je trenutno v fazi sprememb in dopolnitev. To pomeni, da imamo izjemno priliko, da se vprašamo, kakšen razvoj mesta (in celotne občine) želimo. V nasprotnem primeru bomo spet prišli do tega, da bodo zgolj pridobivali pobude s strani raznih investitorjev in jih vključevali v "novi" OPN.
Skratka, potrebno je zastaviti celovito strategijo, ki bo temeljila na viziji in na resnih analizah, v sodelovanju s strokovno javnostjo, občankami in občani, ter šele na tej podlagi začeti izvajati konkretne ukrepe.
Glede na to, da je občina naročila izdelavo predloga revitalizacije mestnega jedra, je stališče Solidarnost Novo mesto v tem trenutku predvsem v tem, da prisluhnemu temu predlogu. Malo smo razočarani nad tem, da občina tega kot naročnik že ni objavila in je to nekje v nekem predalu. Kakor koli že, prepričan sem, da so snovalci te strategije tudi predvideli, na kakšen način bo iz predloga nastala rešitev in tudi kakšno vlogo ima v tem procesu občinska uprava, občinski svet in župan.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Stališče Solidarnosti Novo mesto in mene kot županskega kandidata je samo v tem, da je potrebno mestu vrniti življenje. Konkretne rešitve so stvar dialoga med politiko, stroko, stanovalci in podjetji. Predvsem me zanima, kaj meni stroka, ki je prav gotovo upoštevala vse dileme morebitnega zaprtja.
Glede na naše pogovore s strokovnjaki in glede na to, kaj vendarle pričakujejo nekateri obstoječi trgovci, osebno ocenjujem, da absolutna zapora prometa na Glavnem trgu ni nujna. Potrebno pa je odpreti prostor pešcem, avtomobilski promet pa ustrezno „stisniti“. Pešci morajo postati „kralji“ v mestnem jedru, avtomobilski promet se jim mora prilagoditi. Sedaj je obratno.
Na splošno je v našem mestu potrebno obrniti prioritete: od velikih investicij, namenjenih kapitalom, potrošništvu in zabavi, je potrebno prostor urejati za dobro, zdravo življenje, ki bo vabljivo prebivalstvo in posledično tudi za turiste in investitorje.
Garažne hiše (Kandija, Zdravstveni dom, NOvi trg, pod kapiteljskim gričem) so predvidene že v OPN-ju. Nova prometna ureditev v območju Kandije, Glavnega trga in Rozmanove s ciljem ukinitve tranzitnega prometa iz mestnega jedra pa je mogoča šele po izgradnji parkirne hiše v Kandiji (sedanje zasilno parkirišče ni ustrezno, poleg tega je zastonj in na njem parkirajo dnevni migranti (zaposleni v mestnem jedru)). Zato že ob 9. uri ni mogoče več dobiti prostega parkirnega mesta. Rešitev za slednje (in tudi uporabnike mesta) je P+R. Sicer pa imaš res solidno pripravljen program.

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Ne, odprte javne površine niso ustrezno urejene, predvsem pa jih je premalo. Vemo, da Novo mesto nima parka, mestno jedro zasedajo avtomobili, prav tako je premalo zelenic in igrišč v soseskah. V drugih občinskih središčih je stanje podobno. Javne odprte površine niso ustrezno vzdrževane, večinoma so zanemarjene – vse to kaže na pomanjkanje znanja in strokovnosti, predvsem pa zavedanja, da so prav te površine ogledalo mesta in krajanov. Menim, da bi bilo vse to mogoče izboljšati z več strokovnega znanja in ustrezno prerazporeditvijo sredstev. Na tem področju se da razmeroma veliko narediti že z majhnimi sredstvi.


JOŽE KOBE:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
DA. Osrednji ukrep bo individualna obravnava posameznih stavb in uskladitev nujnih ukepov z lasniki stavb in zainteresirano javnostjo. Prizadeval si bom, da se bo večji del sredtsev iz EKO sklada in podobnih finančnih virov, pod ugodnejšimi pogoji usmeril v mestno jedro.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Trenutno niso izpolnjeni pogoji za zaporo za motorni promet. Po spremembi parkirnega režima in drugih ukrepov pa bo možno razmišljati o omejitvi prometa (enosmerni promet.)

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Ni ustrezno. Povečati sredstva za vzdrževanje in strokovno okrepiti službo.


BOJAN KEKEC:
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Menimo, da je bilo pripravljenih že veliko različnih zasnov za revitalizacijo starega mestnega jedra. V pripravo strategije bodo vključeni vsi prebivalci mestnega jedra in strokovna javnost. Glavni ukrepi bodo šli v popolno obnovo Glavnega trga in Rozmanove ulice (cestna in komunalna infrastruktura), obnova fasad, prenova tržnice in Narodnega doma. Glavni poudarek bo na študiji ukrepov in možnosti revitalizacije starega mestna jedra, kot posledica zaprtja za motorni promet.

b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Zaprtje Glavnega trga je zelo pomembno vprašanje za oživitev mestnega jedra in s strokovnega vidika težak zalogaj. Takoj bomo pristopili k temeljiti in celoviti študiji, ki bo vključevala revitalizacijo mestnega jedra, s posebnim poudarkom na prometni ureditvi. Kar tako všečno obljubljanje, da se bo Glavni trg zaprl za promet in da bo s tem rešeno in revitalizirano mestno jedro, je neresno in nestrokovno. Naredili bomo vse, da se v čim krajšem času izdela temeljita študija, ki bo pokazala konkretne ukrepe, ki jim bomo sledili in realizirali.

c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
V Novem mestu je veliko majhnih točk, kje se lahko srečamo z ostalimi meščani. S postopnim umikom ali zmanjšanjem motornega prometa bi postopoma povečevali število urbane opreme ter ustrezne zasaditve, katere bi v poletnih mesecih nudile prijeten hlad prebivalcem mesta. Kvaliteta in kvantiteta javnih, še posebej pa zelenih površin v mestu, je pod vsakim nivojem in vsekakor ne dopolnjujejo programov in podobe mesta. Prednost Novega mesta je v tem, ker so blizu velike zelene in gozdne površine (Portovald, Ragov log, Marof), ki omogočajo občanom prostor za rekreacijo in pomenijo pljuča Novemu mestu. Ključen projekt je Arheološki park Marof, ki bo dopolnjeval podobo mesta in nudil meščanom ter turistom novo dimenzijo izrabe mestnih zelenih površin. Drugi ključen projekt je razvoj športnega parka Portovald z navezavo na rekreacijsko območje Češča vas in Podbreznik.

1 komentar:

  1. Pozdravljeni, iščete posojilo z nizkimi obrestmi, ki ga potrebujete za posojilo, da bi začeli svoje podjetje, ste videli pravo podjetje z našim podjetjem, s katerim lahko brezplačno dobite posojilo, nam prijazno nam pošljete na {loanforallservice @ gmail. com} ali whatsapp nam na + 1 443 281 3404

    OdgovoriIzbriši