NOVO VODSTVO DRUŠTVA ARHITEKTOV

Na skupščini Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine, ki je bila pretekli teden, so bili za dveletno mandatno obdobje 2015-2017 izvoljeni novi organi društva, in sicer:

Predsednik:
1. Igor Derlink

Izvršni odbor:
1. Igor Črnugelj
2. Dare Homan
3. Jelka Hudoklin
4. Jurij Kocuvan
5. Mitja Simič
6. Tomaž Slak
7. Matej Somrak

Nadzorni odbor:
1. Marjan Zupanc
2. Marija Prašin Kolbezen
3. Gregor Petrovič

Razsodišče:
1. Iztok Kovačič
2. Suzana Simič
3. Janez Žerjav

POROČILO PREDSEDNIKA DRUŠTVA O DELU 2013-2015

ORGANI DRUŠTVA 2013-2015
Društvo je v mandatu 2013-2015 delovalo v naslednji sestavi organov:

Predsednik:
1. Tomaž Levičar;

Izvršni odbor:
1. Liljana Jankovič Grobelšek,
2. Marjan Zupanc,
3. Tomaž Slak,
4. Iztok Kovačič,
5. Igor Derlink,
6. Natalija Zanoški,
7. Janez Žerjav.

Nadzorni odbor:
1. Mitja Vovko,
2. Dejan Glavaš Radovanovič,
3. Gregor Petrovič.

Razsodišče:
1. Ivanka Kraljič,
2. Jože Slak,
3. Jurij Kocuvan.


SKUPŠČINA 2015
Skupščino oziroma volitve bi morali načeloma izvesti v januarju 2015 - ob izteku dveletnega mandata dosedanjega vodstva. Izvedba skupščine se je zamaknila, ker smo dolgo, vse do aprila neuspešno iskali kandidata za novega predsednika društva.


PROJEKTI
V minulih dveh letih smo izoblikovali in vodili več povsem novih projektov društva, in sicer:

-Pravokotna miza: Javna obravnava aktualnih in akutnih, posebej lokalnih/regionalnih problematik, povezanih z arhitekturnim/urbanističnim delovanjem. Potekale so približno enkrat mesečno. Daleč najbolj odmevna Pravokotna miza je bilo soočenje vseh osmih novomeških županskih kandidatov na volitva 2014 o vprašanjih arhitekture in urbanizma v Novem mestu. Dve od Pravokotnih miz, namreč soočenje županskih kandidatov Novega mesta in o konservatorskem načrtu za del novomeškega mestnega jedra smo tudi posneli na video. Projekt je vodil Tomaž Levičar, posamezne Pravokotne mize pa so pripravili različni člani;

-Urbani sprehodi Jane's Walk: Pridružili smo se globalni akciji Jane's Walk. V letu 2014 smo izvedli sprehod v maju (ob mestnem jedru Novega mesta), ko smo se pridružili mnogim mestom po svetu, dodatno pa smo izvedli sprehod tudi v mesecu oktobru (Težka voda). 9. maja letos pa pripravljamo tudi prvi letošnji urbani sprehod - novomeški Marof. Projekt vodi Jelka Hudoklin;

-Arhitektova arhitektura: Projekt je namenjen javni predstavitvi zanimivih del v sodelovanju z njihovimi avtorji, investitorji in drugimi, ki so bistveno prispevali k njihovi realizaciji. Doslej smo izvedli en dogodek - predstavitev Mordaxove kapele na Grmu v Novem mestu. projekt je vodil Tomaž Levičar;

-Arhitekturna svetovalnica: Njen namen je strokovno svetovanje širši javnosti glede urbanističnih, arhitekturih in podobnih dilem. Skupaj smo v dveh letih izvedli tri svetovalnice. Projekt sta vodila Marjan Zupanc in Tomaž Slak;

-Arhitekturni vodnik po Dolenjski: Projekt pomeni strokovno/poljudno predstavitev izstopajočih arhitektur 20. in 21. stoletja s področja Dolenjske in Bele krajine. Projekt je bil zasnovan kot triletni projekt, ki naj bi se zaključil s tiskanim vodnikom, zatem pa se nadaljeval v smislu vodenja pregleda nastajanja novih arhitektu v našem okolju. V minulih dveh letih je bilo zbranega precej gradiva, ki pa se še zbira in bo osnova za pripravo knjižice. Projekt letos miruje. Projekt vodi Natalija Zanoški;

-družabna srečanja: V minulih dveh letih smo pripravili dve društveni družabni srečanji, eno v Šentrupertu, organiziral ga je Iztok Kovačič, drugo pa v Črnomlju ob organizaciji Marije Prašin Kolbezen. Konec leta 2014 smo skušali pripraviti tudi srečanje v Pleterjah, organiziral ga je Dare Homan, vendar je bilo zaradi slabega odziva odpovedano;

-facebook profil: Društvo je vzpostavilo facebook profil - https://www.facebook.com/drustvoarhitektov.dolenjske. Koristimo ga za informiranje javnosti o delovanju društva in tudi različnih arhitektunih, urbanističnih in podobnih s prostorom povezanih projektih. Na profilu imamo trenutno 1.087 "prijateljev". Facebook profil je urejal Tomaž Levičar;

-blog: Maja 2013 smo postavili društveni blog, naslovljen Arhitekturizem - http://arhitekturizem.blogspot.com/. Na njem objavljamo zgolj s prostorom Dolenjske in Bele krajine povezane informacije. Objavili smo tudi več foto predstavitev zanimivih arhitektur ter nekaj arhivskega gradiva. Do sedaj smo na njem pripravili 78 objav. Blog je urejal Tomaž Levičar;

-YouTube profil: Postavljen je na naslovu: https://www.youtube.com/channel/UCcskYGNEZqyN1YzXsVUMlMw . Na Youtube profilu imamo dva posnetka Pravokotnih miz;

-e mail: V začetku leta 2013 smo vzpostavili društveni elektronski naslov - drustvo.arhitektov.dolenjske@gmail.com, s katerega pošiljamo informacije o društvu in na katerega tudi prejemamo e pošto. Skrbnik pošte je bil predsednik;

-jam: Oblikovali smo tudi profil http://www.thisismyjam.com/arhitektura, kjer smo začeli z zbiranjem pesmi, povezanih z arhitekturo, mesto ipd. Zgolj za šalo;

-društvena razstava: Začeli smo tudi aktivnosti za pripravo društvene razstave, ki pa so ostale na pol poti.

Nekaj projektov, ki smo jih sicer bolj ali tudi manj elaborirano zastavili, nismo uspeli izvesti, recimo: predstavitev študentskih diplom, Arhitekturni tek; Delavnica o romskih naseljih; Urbanistično-arhitekturna delavnica Vizija za Novo mesto 2050; obnova spletne strani društva; arhitekturna nagrada DAD, oddaja prijav za različne strokovne nagrade (ZAPS, Piranesi, Fabiani ipd). 


ČLANSTVO/ARHITEKTI
V društvu smo si prizadevali vzspostaviti vsaj blag, pa vseeno čim bolj intenziven stik s člani in nasploh s kolegicami/kolegi arhitekti z območja, ki ga društvo v geografskem smislu pokriva. Na vse seje izvršnega odbora smo vabili vse člane društva in tudi kolegice in kolege, ki niso člani društva, smo pa imeli njihov elektronski kontakt in ocenili, da bi lahko prispevali h kvaliteti delovanja društva. V društvo se je v minulih dveh letih včlanilo nekaj novih članov, del teh je poravnal tudi članarino.


IZVRŠNI ODBOR
Izvršni odbor društva se je v dveh letih sestal na 29. sejah in na eni korespondenčni seji. Oblikoval je stališča do tekočih zadev.


FINANCE
Društvo je finančna sredstva za svoje redno delo in projekte pridobivalo preko članarin, predvsem pa uspešnih prijav na razpise lokalnih skupnosti.
V letu 2013 in 2014 smo pridobili sredstva za redno delo in projekte s strani Mestne občine Novo mesto, leta 2014 pa tudi s strani Občine Šentrupert.
Društvo se je tudi v letu 2015 že prijavilo na razpisa Mestne občine Novo mesto za redno delo kulturnih društev ter na razpis za projekte na področju kulture.
Bilance za minuli leti je pripravilo podjetje Tradak iz Novega mesta.
V letu 2015 smo poravnali tudi starejše obveznosti do Jožeta Slaka, prejšnejga predsednika društva - posojena in založena sredstva v višini okoli 540 evrov.


MEDIJI
Društvo je bilo s svojimi projekti prisotno v lokalnem medijskem prostoru - na eni strani z napovedmi dogodkov, na drugi pa z bolj ali manj izčrpnim poročanjem o našem delu oziroma dogodkih. Spodaj je zbranih nekaj povezav do medijskih objav.


SODELOVANJE Z DRUGIMI DRUŠTVI
Pri svojem delu smo občasno sodelovali tudi z drugimi društvi oziroma organizacijami, denimo Društvo Novo mesto, Zavod Zora ipd


OSTALO
1. Konec leta 2014 smo za Trdinovo nagrado predlagali skupino, ki je izvedla projekt prenove Mordaxove kapele (Simič, Dražumerič, Brkič). Predlog je bil zavrnjen s strani občinske komisije.
2. V letu 2014 je bila naša Pravokotna miza o mestnem kolesarjenju vzpodbuda za organizacijo Novomeške kolesarske mreže, ki aktivno deluje.
3. Konec leta 2014 je bil tudi na osnovi pobud društva oblikovan urbanistični svet pri novomeški občini, ki ga vodi naš kolega Tomaž Slak.
4. Pri zagotavljanju prostorov za naše delo (sestanki, dogodki) so nam pomagale različne institucije, posebej Mestna občina Novo mesto, opa tudi JSKD, Knjižnica Mirana Jarca, Situla, RIC in ostali. 


PREDLOGI ZA BODOČE DELO
Poleg nadaljnjega vodenja dosedanjih projektov in aktivnosti, bi bilo smotrno v naslednjem obdobju nekaj prizadevanj vložiti tudi:
-v podajanje predlogov sprememb in dopolnitev zakonodaje, ki zadeva naše delo;
-spremljanje in odzivanje na predloge prostorskih aktov občin z našega območja;
-prijavo projektov društva na razpise države in EU - lahko s partnerji;
-pridobitev naziva društva, ki deluje v javnem interesu;
-ponovno postavitev društvene spletne strani;
-v aktivnost glede zaščite kvalitetne arhitekturne dediščine na območju Dolenjske in Bele krajine;
-v pritegnitev večjega števila članov društva in tudi ostalih k pripravi vsebin za blog, facebook itd;
-v zagotovitev prostora za arhiv društva.


OSNOVNI PODATKI O DRUŠTVU
-NAZIV, NASLOVI:
Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine poštni naslov: Rozmanova ulica 10, 8000 Novo mesto
mail: drustvo.arhitektov.dolenjske@gmail.com
facebook: http://www.facebook.com/drustvoarhitektov.dolenjske
domača stran: http://www.drustvo-arhitektov-dolenjske.si/
 blog: http://arhitekturizem.blogspot.com/
jam: http://www.thisismyjam.com/arhitektura
-MATIČNA ŠTEVILKA: 1148630
-DATUM VPISA V REGISTER: 7.4.1997
-GLAVNA DEJAVNOST DRUŠTVA (IZ AJPES): 94.120 Dejavnost strokovnih združenj -DAVČNA ŠTEVILKA DRUŠTVA: 36953393
-DAVČNI ZAVEZANEC: ne
-ŠTEVILKA BANČNEGA RAČUNA: IBAN SI56 0297 0025 4465 988 (NLB d.d.) odprt


IZBOR MEDIJSKIH OBJAV
MORDAXOVA KAPELA (Arhitektova arhitektura) Lokalno.si: http://www.lokalno.si/2014/12/01/125037/zgodba/Arhitektova_arhitektura_Borut_Simic_in_Mordaxova_kapela/ Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/11/29/124549/napovedniki/obvestila/Predstavitev_prenove_Mordaxove_kapele_Evangelijska_cerkev/

SLOVENSKI LES (Pravokotna miza) Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/11/27/124809/novice/dolenjska/Kako_izkoristiti_slovenski_les/

TEŽKA VODA (Jane's Walk) Klevišar: https://www.youtube.com/watch?v=TfvomzgRnVU

NOVOMEŠKI ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 (Pravokotna miza)
Žurnal 24: http://www.zurnal24.si/v-mo-novo-mesto-osem-kandidatov-za-zupana-clanek-237353
DAD YouTube: https://www.youtube.com/channel/UCcskYGNEZqyN1YzXsVUMlMw
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/09/25/120957/napovedniki/obvestila/Pravokotna_miza_soocenje_z_mestnim_prostorom___pogovor_z_zupanskimi_kandidati__Knjiznica_Mirana_Jarca/

ARHEOLOŠKI PARK (Pravokotna miza)
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/07/17/118617/novice/dolenjska/Arheoloski_park_prazgodovina_je_lahko_tudi_prihodnost/
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/06/18/116971/napovedniki/obvestila/Pravokotna_miza_o_Arheoloskem_parku_Marof_Dolenjski_muzej/
Klevišar: https://www.youtube.com/watch?v=h2pnHZx8Mh4&list=UU8BdJlBa86BVXF1vOsgD5aQ JURJEVANJSKA DRAGA (Pravokotna miza)
Dolenjski list: http://www.lokalno.si/2014/10/01/121701/aktualno/DL_Jurjevanjska_draga___Najprej_vsebina__potem_oblika/

ZIDANICE (Pravokotna miza)
Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/06/05/116566/novice/dolenjska/Prednosti_in_pomanjkljivosti_zidanic/ Lokalno.si: http://www.lokalno.si/2014/06/04/116335/napovedniki/obvestila/Pravokotna_miza_Drustva_arhitektov_Dolenjske_in_Bele_krajine_ZIDANICE___Hisa_kulinarike/ Radio Krka: http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=194015

SPREHOD SKOZI MESTNO JEDRO (Jane's Walk) Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/05/08/115168/novice/novice_splosno/Urbani_sprehodi_v_Novem_mestu_Crnomlju_in_Metliki/ Radio Krka: http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=192799

MESTNO KOLESARJENJE (Pravokotna miza) Novi medij, stran 8: http://www.novimedij.si/arhiv/book/21.html Novomeški čuvar: http://cuvar.si/kolesarji-imajo-dovolj-po-zgledu-maribora-ustanavljajo-civilno-iniciativo-novomeska-kolesarkska-mreza/ Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2014/04/24/114406/novice/dolenjska/Rodila_se_je_Novomeska_kolesarska_mreza/

KOPALIŠČE, PIKNIK (Pravokotna miza) Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2013/11/28/106938/novice/dolenjska/Pravokotna_miza_o_novomeskem_kopaliscu/

NOVI TRG 6 (Pravokotna miza) Dolenjski list: http://www.dolenjskilist.si/2013/12/09/107703/novice/dolenjska/O_usodi_Novega_trga_6/


Tomaž Levičar

SKUPŠČINA DRUŠTVA ARHITEKTOV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 2015

Spoštovane kolegice in kolegi, članice in člani društva!


Vabimo vas na skupščino Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine.
Skupščina bo v četrtek, 7. maja 2015, z začetkom ob 18:00 uri, potekala bo v predavalnici Dolenjskega muzeja Novo mesto na Muzejski ulici 7 v Novem mestu.


Predlagani dnevni red skupščine je:
1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti
2. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, overoviteljev
3. Potrditev dnevnega reda
4. Poročila organov društva
5. Razprava o poročilih organov, sprejem poročil in zaključnega računa
6. Razrešnica dosedanjim organom
7. Predlogi skupščine za delovni program in proračun društva
8. Volitve organov društva (izvolitev volilne komisije, predstavitve kandidatov, glasovanje, razglasitev)
9. Razno


Prijazno vabljeni!


Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine
Tomaž Levičar, predsednik

VABILO: PRAVOKOTNA MIZA: VKLJUČEVANJE JAVNOSTI PRI POSEGIH IN URBANI PROSTOR

Vabimo vas na Pravokotno mizo Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine z naslovom »Vključevanje javnosti pri posegih v urbani prostor«, ki jo Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine pripravlja skupaj z Mrežo za prostor.

Ocenjujemo, da bodo izkušeni sogovorniki in v demokratičnem prostoru vedno aktualna tema zelo zanimivi za novomeški in širši prostor, posebej za tiste, ki morajo vzpodbujati udeležbo različnih javnosti v procesih oblikovanja prostora in tudi tiste, ki bi se želeli vanje vključiti, torej: občinske uprave, občinske svetnike, člane krajevnih skupnosti, načrtovalce prostorskih rešitev, politične stranke in seveda za občane oziroma državljane.

ČAS IN KRAJ DOGODKA:
Pravokotna miza bo potekala v pritličju Hostla Situla, Dilančeva ulica 1, Novo mesto, 19. februarja 2015, s pričetkom ob 18. uri.

SOGOVORNIKI:
Svoje poglede in izkušnje pri vključevanju javnosti pri umeščanju objektov v prostor nam bodo predstavili:
- Senka VRBICA ŠIFKOVIČ, pravnica, ki se na PIC-u že vrsto let ukvarja s pravnimi vidiki vključevanja javnosti pri okoljski in prostorski problematiki. Predstavila nam bo pravni okvir, ki ga določa Arhuška konvencija. http://pic.si/poslanstvo-in-vizija/
- Jens BRANDT, arhitekt urbanist, zadnjih 15 let ukvarja z dinamiko mest in pri tem posveča veliko pozornost sodelovanju javnosti v razvoju mest. Predstavil nam bo svoj model vključevanja in primere regeneracije mestnih predelov, ki so bili posebej uspešni zaradi pravilnega vključevanja javnosti in tudi takšne, ki morda zaradi instrumentalizacije tega procesa niso uspešno zaživela. http://citybee.dk/
- Alenka KORENJAK, arhitektka, aktivna v društvu Prostorož, ki se od leta 2004 ukvarja z urejanja degradiranih prostorov v urbanih središčih. Predstavila bo primera njihov pristop oz. izkušnje vključevanja javnosti v urejanje ljubljanskega parka Tabor in v urejanje javnega prostora soseske Savsko naselje. http://prostoroz.org/
- Milena ŠKRL MAREGA, deluje na področju soudeležbe javnosti že več kot desetletje. Doslej je bila pobudnica in/ali sodelavka pri številnih raziskovalnih projektih za podporo in razvoj participativne kulture. Izvedla je tudi več deset usposabljanj na temo vključevanja javnosti v Sloveniji in tujini. Aktivna je v mreži za vključevanje javnosti DIALOG. Ta povezuje organizacije in posameznike, ki delujejo na področju razvoja participativne kulture v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru. Predstavila bo dosedanji razvoj vključevanja javnosti v Sloveniji in glavne izzive, ki nas čakajo.
Pogovor bo povezovala Jelka HUDOKLIN, krajinska arhitektka iz Novega mesta.

ORIS TEME POGOVORA:
S stališča urbanega razvoja Novega mesta je aktualno obdobje zagotovo velik izziv. Okolje nas sili oz. ponujajo priložnosti, obenem pa se tudi sami Novomeščani vse bolj zavedamo, da so spremembe nujne, če želimo imeti mesto. Pri priložnostih velja izpostaviti novo EU finančno perspektivo, ki tokrat vključuje tudi programe namenjene neposredno trajnostnemu razvoju mest. Med znake spodbujanja razvoja, ki so vzniknili med nami Novomeščani, pa zagotovo sodi predlog restavratorskega načrta starega mestnega jedra, ki je trenutno v javni obravnavi. Odločeni smo in priložnosti so, da iz mesta naredimo boljše bivanjsko okolje v vseh ozirih. Vendar za koga boljše? Kaj naj bi bilo boljše? Kdo je javnost? Kdo najprej zasluži boljše? Kdo bo naredil boljše? Kako vse skupaj izvesti, da bo boljše? O vseh teh vprašanjih in še več jih je, ima vsak svoje odgovore. Tudi, če jih nima, to ne pomeni, da bo zadovoljen z rešitvami drugih. Zato je nujno, da pri spremembah v prostoru v čim večji meri vključimo javnost. Ta element je za realizacijo razvoja mesta najmanj enako pomemben, kot so to dobre prostorske rešitve in razpoložljiva sredstva. V določeni meri je vključevanje javnosti predvideno v normativnem okviru, ki ureja posege v prostor. Vendar to je minimum, ki ne prinaša dodane vrednosti, če nosilci sprememb, k temu ne pristopajo z iskreno željo prispevati k razvoju prostora zaradi njegovih uporabnikov in ne le zaradi uresničevanja svojih, pa čeprav do konca domišljenih zamisli. Nosilci tokratne pravokotne mize nam bodo predstavil svoje izkušnje z vključevanjem javnosti v projekte urbane prenove, predstavili nam bodo svoje pristope vključevanja javnosti, seznanili pa se bomo tudi z razširjenim razumevanjem normativnega okvirja, ki takšno vključevanje zapoveduje.

ORGANIZATOR:
Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine in Zavod Zora – projekt Mreža za prostor

Prijazno vabljeni vi in vaši prijatelji!

VIDEOPOSNETEK PRAVOKOTNE MIZE O KONSERVATORSKEM NAČRTU

Vabljeni k ogledu videoposnetka Pravokotne miza o konservatorskem načrtu za Glavni trg, Rozmanovo ulico in kandijsko križišče, ki jo je 3. decembra 2014 v Trdinovi dvorani Knjižnice Mirana Jarca Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine pripravilo v sodelovanju z Društvom Novo mesto.

 

 

Konservatorski načrt je predstavil Tomaž Golob iz novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, dogodek pa je moderirala Jana Murgelj, prebivalka mestnega jedra in članica sveta KS Center.

SPOMENIŠKI KOMPLEKS (NOB) NA VRATIH (ARHITEKTURNI VODNIK)

Spomeniški kompleks (NOB) Na vratih (Arhitekturni vodnik 20. in 21. stoletja po Novem mestu)


letnica projekta/izvedbe: 1950-1951 / 1951-1955
naslov: križišče med Rozmanovo ulico in Prešernovim trgom, Trg Borisa Kidriča
avtor(ji): Marjan Mušič (1904-1984, arhitekt), Jakob Savinšek (1922-1961, kipar)
naročnik(i): Skupščina občine Novo mesto
status: 1992 – spomenik lokalnega pomena: javni spomenik, kip, loža Odlok Ur.l. RS, št. 38/92-1927, 15/2014-480
nagrade: Plečnikova nagrada za dolgoletno raziskovanje arhitekturne dediščine, publicistično in pedagoško delo ter realizacije spomeniške arhitekture (1981) Trdinova nagrada za urbanistično delo v Novem mestu (1955)
dostopnost: odprta javna površina
nekdanja imena: Gorenja ali Ljubljanska mestna vrata, Katarinin trg


Spomeniški kompleks Na vratih, ki ga Nace Šumi postavlja “v sam vrh slovenske arhitekture vseh časov”, se nahaja na območju nekdanjega utrjenega dostopa do mesta, na območju edinih kopenskih mestnih vrat preko srednjeveškega mestnega obzidja Novega mesta, od katerih pa se je do posega ohranil le ambient prostorskega grla.

Risba: Marijan Mušič

Risba: Marijan Mušič

Risba: Marijan Mušič

Razvoj avtomobilizacije po II. svetovni vojni je narekoval razširitev in znižanje nivelete nekoč srednjeveške, takrat edine tranzitne ceste skozi staro mestno jedro, zato je mestni urad leta 1950 pripravil načrte regulacije z rušitvijo obcestnih objektov po liniji nove trase. Po izvedeni rušitvi vogala Stare kresije (Študijske knjižnice) so zaradi kompleksnotsni problema k sodelovanju povabili konzervatorja Marjana Mušiča, ki je izziv sprejel, kljub nestrinjanju s takšnimi posegi v stara historična jedra.

Naloga je zahtevala poznavanje historičnih prvin kot tudi ustvarjalne reštive: konzervatorja in arhitekta. Zato je avtor predlagal celostno rešitev območja s soslednjem razgibanih prostorskih ambientov: ureditev objekta Stare kresije s spominsko ploščadjo, spominsko ložo vojnih žrtev ter zelenim pomolom, ureditev nasproti stoječe Skabernetove hiše ter ureditev privzdignjenega trkotnega pomola nekdanjega Katarininega trga.



Foto: Natalija Zanoški, 2014



Foto: Natalija Zanoški, 2014

Foto: Natalija Zanoški, 2014

Že odrezan vogal objekta Stare kresije (Okrožni urad, bivši Mestni špital) je rešil z odstranitvijo celotnega obuličnega krila, razliko v nivojih pa z zasnovo povzdignjene ploščadi. V fasado je tekom gradbenih del, čeprav je s tem kršil (svoja) konzervatorska načela, vključil glavni baročni portal iz porušenega gradu Ruperčvrh, kateremu je potem prilagodil zasnovo celote. Nekdanje arkadno dvorišče stavbe je spremenil v nadkrito stopniščno avlo, ki je bila mišljena kot razstavni prostor. Privzidgnjena spominska ploščad pred objektom vodi na vzhodni strani do spominske lože z rešenimi stebri z gradu Soteska, na zahodni strani pa skozi par stebrov, prav tako s Soteske, na ozelenjeni pomol. V stebrni lopi se nahaja plošča z imeni padlih borcev ter doprsna kipa ključnih figur odpora, Borisa Kidriča in Franca Rozmana – Staneta (kipar Jakob Savinšek). Ozelenjeni pomol se zaključuje s posebno poudarjenim vogalom z visokim kamnitim podnožjem in bronastim kipom Talca (kipar Jakob Savinšek), posvečen internirancem, ki označuje pozicijo severnega oz. levega obrambnega stolpa. Pomemben element pri oblikovanju celote sta strmi štirikapni strehi, ki objekta knjižnice in lope vizualno povezujeta in dopolnjujeta.

V stavbnem sklopu nasproti knjižnice, t.i. Skabernetovi hiši, je Mušič izluščil ostanke južnega obrambnega stolpa. Zaradi znižanja nivoja vhoda so iskali pozicije obstoječih vrat na čelni fasadi, prvotni portal s cestne strani pa je danes francosko okno.

Poudarek trikotnega privzdignjenega pomola na križišču med Glavnim trgom in Kapitljem je na konico postavljen bronasti kip Pesem svobodi, kiparja Jakoba Savinška, z zasaditvijo dreves v ozadju. Stranice pomola so podprte s “kiklopskimi” kamni, ploščad pa je deloma zazelenjena in deloma tlakovana.

Foto: Natalija Zanoški, 2014

Foto: Natalija Zanoški, 2014

Ob preureditvenih delih so naleteli na arhitekturno dediščino, ki jo je Marjan Mušič skrbno dokumentiral, iz nje pa razbral in izrisal rekonstrukcijo poteka srednjeveškega obzidja in oblike fortifikacijske arhitekture Novega mesta ob koncu 16. stoletja.

Večina piscev o slovenski arhitekturi, se danes strinja, da »obnovitvena in ureditvena dela Na vratih gotovo sodijo med njegove (op. Marjan Mušič) najuspešnejše spomeniške poteze«, vendar takratna konzervatorska stroka takšnih rešitev ni poznala ter jih je celo obsojala!

Objekt Stare kresije oz. Študijske knjižnice Mirana Jarca je med letoma 1996 in 2001 na severni strani dobil nov prizidek, ki je delo arhitektovega sina, Marka Mušiča. V Skabernetovi hiši se od leta 1958 nahaja tovarna zdravil Krka. Trkotna ploščad kot spominski prostor nima dodeljenega programa in mogoče tudi zato ni dobro vzdrževana. Življenje bi jih lako dahnila razširitev okoliških dejavnosti (bar, knjižnica, trgovine, ...) z dodano odstranljivo urbano opremo (zaslomba s strani Prešernovega trga, osvetlitev, klopi ipd.).


Viri in literatura; nadaljnje branje:
• Opis enote nepremične kulturne dediščine© register nepremične kulturne dediščine na http://rkd.situla.org/, evidenčna številka enote: 8722
• Mušič, Marjan: Preureditve v Novem mestu glede na regeneracijo historičnih mestnih jeder; v Mušič, Marko (ed)(2002): Marjan Mušič, Arhitektura za vse čase, Novo mesto in Dolenjska, Marko Mušič in Atelje Marko Mušič, Ljubljana, p.24-25, prej iz: Mušič, Marjan (1963): Arhitektura in čas, Založba obzorja Maribor
• Mušič, Marko: Marjan Mušič, Arhitektura za vse čase, Novo mesto in Dolenjska, predstavitev monografije; v Marko Mušič (ed): Zbornik Marjana Mušiča, Ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti akademika Marjana Mušiča, Slovenska akademija znanosti in umetnosti


Članek v slopu projekta izdaje strokovne publikacije Arhitekturni vodnik 20. in 21. stoletja po Novem mestu (Dolenjski in Beli krajini), ki ga podpira Mestna občina Novo mesto.


Avtorica članka: Natalija Zanoški, arhitektka DAD, Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine

VABILO: ARHITEKTURNA SVETOVALNICA DAD: NOVEMBER 2014

(za večjo sliko klikni nanjo)

VABILO: PRAVOKOTNA MIZA: KONSERVATORSKI NAČRT ZA GLAVNI TRG, ROZMANOVO ULICO IN KANDIJSKO KRIŽIŠČE

(za večjo sliko klikni nanjo)

KOLESARSKE POVEZAVE - 21-30

novo mesto koles 030 - LJUBLJANSKI KOLESARSKI LETOPIS 2014
Kakšen pa bi bil novomeški, trebanjski, metliški, brežiški?

novo mesto koles 029 - NAJBOLJŠI NA SVETU
Undaunted, the city established about 50 miles of cycle lanes within a year (there's now about 80 miles) and commissioned a municipal bike rental plan called Sevici....
The result? Within about six years, journeys made by bike shot from less than 0.5% to about 7%, and city transportation chiefs from around the world suddenly had the perfect excuse to arrange week-long fact-finding trips in the sun.

novo mesto koles 028 - ČELADO NA GLAVO
... če se odločate za nakup čelade, bodite pozorni na naslednje: na notranji strani mora biti oblazinjena, prilegati se mora tako, da se ne more premakniti več kot za dva centimetra v vse smeri. Trakovi za zapenjanje morajo biti nastavljeni tako, da ne more pasti z glave. Na glavi mora ležati tako, da je njen rob dva centimetra nad obrvmi. Trakovi okoli ušes morajo imeti V-obliko, pas pod brado mora prav tako biti dobro zapet, enako je z zapenjanjem na zadnjem delu čelade. Počene ali poškodovane čelade ne uporabljajte, ampak jo nadomestite z novo.

novo mesto koles 027 - NEKAJ KOLESARSKIH DARIL
Ko praznuje nekdo, ki je, bi bil, bo bil, bi moral biti, je bil kolesar, mu lahko date kaj v dar. 9 drobnih idej je tu. Obstaja še mnogo drugih. Tudi:
http://www.bicycling.com/bikes-gear/bikes-and-gear-features/great-bicycle-gift-ideas?slide=1
http://www.active.com/cycling/articles/20-holiday-gift-ideas-for-cyclists
http://www.telegraph.co.uk/topics/christmas/christmas-gift-ideas/10460588/Christmas-2013-Best-gifts-for-cyclists.html

novo mesto koles 026 - HAMBURG V 20 LETIH BREZ AVTOMOBILOV
Če lahko Hamburg v dvajsetih letih, koliko jih rabi Novo mesto? In kakšna je to priložnost?

novo mesto koles 025 - LE TELOVADBA
So pa tudi taki, ki kolesarijo zgolj za telovadbo. In to kar znotraj. Na sobnem kolesu. Pravzaprav škoda - ko pa se s kolesom, takim "tapravim", seveda, lahko ubije več muh na en mah.

novo mesto koles 024 - KOLESARSKI KLUB POJE
Dobro jutro!

novo mesto koles 023 - KOLO IN SPOZNAVANJE MESTA
Kolo je odličen pripomoček za potovanje znotraj mesta. Pa tudi za spoznavanje mesta, njegovih lepot in tegob. Primer je iz Ljubljane. Tudi:
http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/72235/detail.html
http://kolesarji.org/arhitekturni-kolesarski-krog/

novo mesto koles 022 - PREVERITE SVOJE KOLESARSKO ZNANJE
Kratek test kolesarskih "veščin"

novo mesto koles 021 - EU PLAČUJE
Kaj nenovomeškega in hkrati kolesarskega v Sloveniji pomaga graditi Evropa?

KAJ JE OBLJUBIL GREGOR MACEDONI, SEDAJ ŽE ŽUPAN?

Novo mesto je včeraj, 19. oktobra 2014, dobilo novega župana. Do leta 2018 bo županoval Gregor Macedoni. Novemu županu čestitamo in mu želimo veliko uspeha.

Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine je pred prvim krogom letošnjih lokalnih volitev na županske kandidate naslovilo 10 vprašanj. Vsi so se odzvali, med njimi tudi Gregor Macedoni. Glede na to, da je izvoljen, je smiselno, da njegove odgovore posebej izpostavimo in jih seveda v naslednjih 4 letih tudi večkrat pogledamo in vzporedimo s tem, kar se bo dogajalo.


NAJBOLJŠE MINULIH 4 LET
Katerih je po vašem mnenju najuspešnejših 5 uresničenih projektov zadnjih 4 let na področju prostora v občini in zakaj?
Gregor Macedoni: 
1. Ureditev Kandijskega križišča in postavitev spomenika Leonu Štuklju,
2. APT prenova,
3. Ureditev Šanc,
4. Prenova Evangeličanske cerkve,
5. Posamezne cestne ureditve in prostor ob čistilni napravi s čolnarno ob Kandijski oz. ob reki Krki.


KLJUČNI IZZIVI DO LETA 2018
Katerih je po vašem mnenju ključnih 5 izzivov/projektov v zvezi z urejanjem prostora za naslednja 4 leta? Kako se jih boste lotili?
Gregor Macedoni:
1. Novi trg 6 - Aktivno (po)iskati ustreznega investitorja, ki bo poleg svojega interesa pripravljen nekaj vložiti tudi za javno dobro (del površin za javni rabo), Izpeljati natečaj, v širokem sodelovanju s stroko in javnostjo pripraviti programsko nalogo za to območje.
2. Izgradnja tržnice - glede na to da je projekt že pripravljen v precejšnji meri.
3. V povezavi s prenovo tržnice pripraviti koncept preureditve Glavnega trga in ga kot dolgoročno strategijo prioritetno obravnavati pri vseh ureditvah znotraj mestnega jedra.
4. Uskladiti vse že izdelane ali po potrebi na novo zastavljene prometne ureditve v ožjem in širšem mestnem jedru. Končna, ob širokem sodelovanju stroke in javnosti, izbrana verzija bo postala prioritetni in dolgoročno zavezujoč dokument pri vseh posegih v prometni režim oz. v prometne površine.
5. Ureditev peš in kolesarskih poti v mestu ter kot povezavo primestnih naselij z mestom s posebnim poudarkom na obrežjih Krke in novih prehodih preko Krke.


SODELOVANJE JAVNOSTI
a) Kako boste vzpodbudili/zagotovili večje sodelovanje splošne in posebej strokovne javnosti pri pripravi prostorskih aktov in drugih prostorskih odločitvah oziroma kako boste dvignili kvaliteto poseganja v prostor?
Gregor Macedoni: Poskusil bom institucionalizirati mestnega arhitekta ali vzpostaviti urbanistični svet z ustrezno odločevalsko močjo. Vsak interes na področju javnega prostora bo preverjen in usmerjan s strani tovrstnega organa. Pri pripravi natečajev ali pomembnejših posegov v javni prostor bo pozvana širša strokovna javnost, da pristopi s svojim razmišljanjem, argumenti, rešitvami...

b) Ali nameravati v svojem kabinetu ali kako drugače angažirati strokovnjake z visokimi kompetencami na področju urejanja prostora in arhitekture?
Gregor Macedoni: glej a)

c) Kako boste usmerjali sestavo odborov občinskega sveta, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, da bo njihovo delovanje čim bolj koristno?
Gregor Macedoni: Ob upoštevanju demokratičnih principov bom skušal apelirati na predstavnike svetniških skupin, da predlagajo čim boljše kandidate. Župan namreč ne vodi in ne sodeluje v postopku oblikovanja odborov občinskega sveta.

d) Ali in kako boste v naslednjih 4 letih sodelovali z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine?
Gregor Macedoni: Društvo bi lahko postalo "mestni arhitekt" ali pa bi del njihovega članstva postal del urbanističnega sveta. Društvo prav gotovo združuje strokovnjake s področja Dolenjske za vprašanja javnega prostora. Sodelovanje MO NM z DAD je v interesu MO NM.


KOLESARJI, PEŠCI
Ali nameravate narediti občino prijaznejšo za dnevne kolesarje in pešce? S kakšnimi ukrepi se boste lotili svojih ciljev na tem področju?
Gregor Macedoni: Gre za prometno preureditev omenjeno v točki 2. - (4. in 5.). (glej: Ključni izzivi do leta 2018 - op. DAD) Peš cone je potrebno zagotoviti v mestnem jedru (Glavni trg) v navezavi s Kandijo (Grm in proti Portovalu) na eni in Novim trgom na drugi strani, kjer se to območje nadaljuje proti obrežju Krke na Loki. Vsa nabrežja postopno urediti v peš oz. kolesarsko območje. Dograditi še več kolesarskih stez, sploh na območjih, ki imajo kolesu prijaznejšo konfiguracijo ter je to prostorsko lažje.


650 LET NOVEGA MESTA
S katerimi projekti na področju urejanja prostora boste označili 650-letnico mesta?
Gregor Macedoni: Preureditev Glavnega trga v deloma peš cono in prenova tlakovanja skupaj s prenovo tržnice bi bila izjemna poteza za tak dogodek. Realno pa to ni možno izvesti v tako kratkem času. Že vzpostavitev drugačnega prometnega režima bi bilo nekaj. Morda je izvedljiva tudi prenova dela tlakov Glavnega trga ali vsaj dosežen konsenz glede tega. Lahko bi tudi obeležili 650-letnico z zaporami Glavnega trga čez vikende in bi se na tem prostoru odvijali različni dogodki, kulturne in urbane vsebine ter program, da se pokaže, kaj je v mestu možno... Pripraviti zbornik vseh strategij in vizij zadnjih 20 let na področju prostorskega urejanja ter skozi pregledno razstavo poiskati kvalitetne ideje ter tako oblikovati dolgoročno strategijo razvoja občine na področju prostora in vzpostaviti prioritetno listo konkretnih ukrepov.


NALOŽBENIKI
S katerimi ukrepi boste privabili nove naložbenike v občino? Kakšnih naložbenikov si posebej želite v občini?
Gregor Macedoni: Odgovor je v dobri infrastukturi, privlačnem okolju (tako v arhitekturnem kot kulturnem in programskem smislu) za mlade aktivne prebivalce, s čimer se oblikuje nova urbana kultura v mestu ... ki je lahko zanimiva delovna sila za nove inovativne gospodarske panoge. Naložbeniki pa morajo dobiti lokacije in območja za razvoj svojih idej in investicijskih projektov. Zadeve je treba skladno s sprejetim OPN prilagoditi novim potrebam in gospodarski realnosti.


MESTNO JEDRO IN JAVNI PROSTOR
a) Ali nameravate zasnovati (dolgoročno) strategijo za revitalizacijo starega mestnega jedra? Kaj bodo osrednji ukrepi in kako boste zagotovili njihovo uresničitev?
Gregor Macedoni: Da. Ukrepi: urediti mestno jedro v smislu talnih površin in infrastrukture (vključno s smetmi in mirujočim prometom); spodbujanje vsebine (dogodki); sofinanciranje obnov fasad; spodbujanje prihoda novih vsebin (univerza, javne službe, ministrstvo za gospodarstvo, vrtci, sole, "razpršeni hotel") – v celoti spodbujati razvoj urbane kulture v mestu.
b) Kakšno je vaše stališče glede zapore Glavnega trga za motorni promet?
Gregor Macedoni: V prvi fazi je za prej navedene smernice in vzpostavitev urbanega mestnega jedra potrebna delna zapora trga časovno (vikendi) in/ali prostorsko (zgornji del), kasneje – ob drugih celovitih ukrepih še nadaljnji koraki v smislu zmanjševanja parkirnih površin na Glavnem trgu in motornega prometa čez Glavni trg.
c) Ali menite, da urejanje in vzdrževanje odprtih javnih površin v Novem mestu ustrezno dopolnjujeta programe in podobo mesta? Če ne, kakšne ukrepe nameravate uveljaviti za izboljšanje razmer?
Gregor Macedoni: Zaenkrat javne površine sploh ne ustvarjajo primerne podobe mesta. Nekaj malega se sicer dela in je bilo narejeno vendar ni celostne podobe niti strategije. Vse poteka stihijsko ali ad hoc. Avto še vedno kraljuje v mestu. Prometne in cestne ureditve po obsegu in vložkih daleč presegajo peš in/ali kolesarske ureditve mestnega jedra. Za izboljšanje razmer bomo zagotovili sredstva iz različnih virov za postopno prenovo tlakovanja (skupaj s prenovo infrastrukture) ter za prenovo fasad stavb v mestnem jedru (morda s projektom energetske prenove) ...


DOLGOLETNE ZAGATE:
Kako se boste lotili reševanja naslednjih perečih in že dolgoletnih novomeških prostorskih problemov?

a) Novi trg 6:
Gregor Macedoni: Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati...

b) avtobusna postaja:
Gregor Macedoni: Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati. Na mestu gradbene jame obvezno dokončati projekt in obenem obnoviti celotno postajo.

c) območje Kandije in Vindišar:
Gregor Macedoni: Območje obravnavati kot zaključeno celoto direktno vezano na stari most in Glavni trg. Postane naj glavna območje urbanega dogajanja. Možnosti je se več: ponovno vzpostaviti hotelsko ponudbo z izjemnim vrtom za javne dogodke, konceptno zastaviti t.i. "Mestno plažo", ki se od Hotela Kandija potegne mimo nove čolnarne do Julijinega sprehajališča in naprej do kopališča ob Krki (Portoval).

d) športna dvorana Portoval:
Gregor Macedoni: Projekt je v sedaj projektirani varianti neuresničljiv. Potrebno ga je redefinirati in okviru opredelitve prioritet športne infrastrukture primerno obravnavati.

e) velodrom Češča vas:
Gregor Macedoni: Podbreznik in Češča vas imata potencial, vendar ju je treba primerno celovito obravnavati. Pokritje Velodroma je (pre)velik zalogaj samo za novomeško občino in ga je potrebno postaviti v nacionalni vidik (kot državni kolesarski in atletski center).

f) zidanice:
Gregor Macedoni: Prepričan sem, da je večina zidanic zgolj počitniških objektov, ki niso niti arhitekturno niti funkcionalno več objekti posebne vinogradniške dediščine in kot take lokalne posebnosti. Tiste redke, ki so še v funkciji gospodarskih objektov za potrebe vinogradnikov in kletarjev se po ogledu na terenu prekategorizira v kmetijske objekte ostale v stanovanjske ali počitniške objekte. Vse objekte se oblikovno uskladi s prostorskimi akti, ki veljajo za območja ker stojijo. Tako bi se dolgoročno oblikovala kvalitetna krajinsko arhitekturna podoba dolenjskih vinskih goric.

g) romska naselja:
Gregor Macedoni: Deloma podobno kot pri zidanicah. Najprej podrobneje identificirati in razdelati območja z romskimi naselji. Temu mora slediti ureditev lastniških razmerij v teh naseljih, nato se z ureditvijo infrastrukture zagotovi prebivalcem bivalni nivo ter hkrati zagotovi da smo v smislu koriščenja infrastrukture vsi enaki pred zakonom.


STANOVANJA:
a) Kakšno vaše stališče do najemnih stanovanj z neprofitno najemnino - ali bi morali v mestu spodbujati tovrstne dolgoročne nastanitve ali boste prepuščali reševanje stanovanjskih vprašanj samograditeljem?
Gregor Macedoni: Vprašanje že samo poda odgovor. Vsako proaktivno in celostno reševanje je najboljše. Prav gotovo je potrebno najti rešitve, ki bodo v mestnem jedru zadržale tako stalne prebivalce kot privabile začasne najemnike.

b) Ste pripravljeni spodbujati delovanje stanovanjskih kooperativ, ki zagotavljajo neprofitna najemna stanovanja? (Npr. ustanoviti jamstveni fond za hipotekarne kredite stanovanjskim kooperativam; v središču mesta odkupovati zazidalna zemljišča ali stare stavbe, ki bi jih pod ugodnimi pogoji dali kooperativam, da tam zgradijo najemna stanovanja; opravičiti plačilo komunalnega prispevka neprofitnim stanovanjem?)
Gregor Macedoni: Pobuda je zanimiva in prav gotovo bi to lahko bil eden od ukrepov v smislu celovitega oživljanja, ki mora zajemati tako stalne stanovalce kot začasne najemnike, ob ustreznih poslovnih vsebinah ter dogodkih.


OSEBNOSTNE PREDNOSTI:
Kaj so po vašem mnenju vaše osrednje primerjalne prednosti pri reševanju prostorskih zagat občine v naslednjih štirih letih?
Gregor Macedoni: Dosedanje izkušnje, ko sem pri projektih, ki sem jih soustvarjal vedno dajal poudarek na vključevanju kompetentnih strokovnjakov s področja arhitekture in oblikovanja (Knjigarna Goga, Hostel Situla, …). Hkrati poznam izvedbeno plat investicijskih projektov iz svojih izkušenj v gospodarstvu, kar je pomembno za učinkovit in celovit pristop pri urejanju prostora (potrebno se bo v naslednjih letih premakniti od kupčkov papirja).


Glejte tudi:
https://www.youtube.com/watch?v=5oPDRRMjoic

JANE'S WALK OB TEŽKI VODI - VABILO

Nedelja, 19. oktobra, ne bo samo volilna, ampak bo tudi pohodniška, raziskovalna, opazovalna, kritiška. Po tem ali pred tem, ko bomo v volilne skrinjice vrgli listek za ljubšo/ljubšega med preostalima, gremo na sprehod ob Težki vodi.

  

KDAJ? DO KDAJ?
Srečali se bomo ob 15:00 uri, v nedeljo, 19. oktobra 2014. (Urbani sprehod smo s sprva načrtovane sobote morali prestaviti na nedeljo.)
Predvidoma bomo sprehod zaključili do 18:00 ure.

http://ipop.si/urbani-sprehodi-janes-walk/

 

KJE?
Sprehod bomo začeli na parkirišču ob izlivu Težke vode v reko Krko, pod pljučno bolnico. In se torej že na izhodišču srečali s prvim izzivom - ustreznostjo ureditve prostora na stiku potoka in reke.

 

KAM?
Hodili bomo ob Težki vodi, od njenega izliva v reko Krko pa do Gotne vasi. To je dobre 3 kilometre. Nato se bomo predvidoma ob Belokranjski cesti mimo Revoza in Kandijski cesti mimo TPV vrnili na izhodišče. Če bo taka želja, pa gremo lahko po isti poti nazaj.

http://www.rdnovomesto.si/ribolov/revirji/tezka-voda/

 

ZAKAJ?
Ob Težki vodi je že desetletja želena ureditev poti, že točno desetletje pa je za to sprejet tudi načrt (Ureditevni načrt za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta), ki je podlaga za izvedbo - najprej za ureditev lastniških razmerij, zatem seveda za izgradnjo.

http://prostor.novomesto.si/si/obcinski-prostorski-akti/akti/?id=8169

http://prostor.novomesto.si/si/obcinski-prostorski-akti/akti/?id=7849

Ker gre za zelo atraktiven obvodni, zeleni mestni prostor, ki je tudi funkcionalno lahko zanimiv za Novo mesto in ker tu pot s spremljevalnimi ureditvami, kot so denimo počivališča pa morda igrišča pa mostički pa morda kdaj plaža ali kopališče pa pozimi proga za tek na smučeh in podobno, še vedno ni izvedena, želimo na projekt spomniti in si ga družno tudi ogledati.
Ogledali si bomo prostor, opomnili na lastniške probleme, tudi na uzurpacije, morda zagledali kako neprimerno ureditev, spomnili, da je to tudi življenski prostor flore in favne, da včasih poplavlja, da so ob njem stanovanja in delovna mesta, da so bili včasih tu mnogi mlini in žage, da je primeren za rekreacijo in tako dalje.

http://www.park.si/2009/04/pespoti-v-novem-mestu-%c2%bbumor%c2%ab-na-ulici-pescev/

http://www.park.si/2009/04/bridki-konec-novomeskih-pespoti/

http://www.park.si/2007/12/pespoti-v-novem-mestu-blisc-in-beda/

Pa seveda, da spomnimo na Jane Jacobs, o kateri lahko kaj preberete na internetu.

http://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Jacobs

 

KDO?
Na sprehod vabimo vse meščane oziroma kogar koli zainteresiranega. Seveda tudi oba preostala županska kandidata.

http://arhitekturizem.blogspot.com/2014/09/zupanski-kandidati-2014-odgovarjajo_27.html

Sprehod bo vodila Jelka Hudoklin, prekaljena krajinska arhitektka, odlična poznavalka mesta, posebej njegovega odprtega, zelenega prostora.
Pridružili se nam bodo s svojimi pogledi in morda napovedmi in opozorili in predlogi tudi:
-strokovnjaki iz novomeške občine;
-strokovnjaki z Zavoda RS za varstvo narave in tudi ARSO;
-kolegi iz Društva Novo mesto;
-in pa seveda naši strokovni kolegi arhitekti in arhitektke, od katerih je že marsikdo o tem prostoru razmišljal in celo kaj narisal.
Torej ne more biti nezanimivo.

 

OPREMA?
Predlagamo vam primerno obutev za hojo po obvodnem prostoru - trava, pesek, asfalt. Jesenskemu času in nedeljskemu vremenu primerna oblačila.

http://pza.si/Clanek/Jesenski-sprehod.aspx

 

ODPADE?
Ja, če bo slabo vreme, kar pomeni, če bo deževalo. A zaenkrat vremenska napoved za prihodnjo nedeljo lepo kaže.

http://www.vreme.us/vreme-15-dni-novo-mesto.html

 

OSTALO
Pohod in obiskan prostor bomo dokumentirali in objavili poročilo na facebook in blogu. Obvestili bomo tudi medije.

 

 

Če ste lahko posebej prijazni, prosimo, delite to vabilo naprej. Hvala.

 

 

Se vidimo.

 

 

 

Tomaž Levičar, predsednik društva

KOLESARSKE POVEZAVE - 11-20

novo mesto koles 020 - ŠE VEČ EVROPSKEGA DENARJA
Kako dobiti še več oziroma vsaj kaj evropskega denarja za kolesarjenje?

novo mesto koles 019 - LJUBLJANSKA OBVODNA KOLESARSKA POT
Številne nove obvodne ureditve (pot, mostovi, počivališča, trgi), ki so nastale ali bile prenovljene v preteklih letih ob Ljubljanici, je povezala ta teden odprta tematska kolesarska pot v Ljubljani - Obvodna kolesarska pot

novo mesto koles 018 - UKRADU SEM BICIKL
Kaj se mu lahko zgodi, če ga ukradejo?

novo mesto koles 017 - NOVOMEŠKI ŽUPANSKI KANDIDATI O KOLESARJENJU 2.
Kandidati so odgovorili na vprašanje Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine o bodočih razmerah za kolesarjenje

novo mesto koles 016 - NOVOMEŠKI ŽUPANSKI KANDIDATI O KOLESARJENJU 1.
O kolesarjenju tudi na Pravokotni mizi našega društva.

novo mesto koles 015 - LJUBLJANSKI ŽUPANSKI KANDIDATI O KOLESARJENJU
Tudi ljubljanski županski kandidati so razmišljali o kolesarjenju.

novo mesto koles 014 - RAZVOJ DOLENJSKE IN KOLO
Kako bo s kolesarjenjem v Regionalnem razvojnem programu 2014-2020? Za sedaj ne kaže prav dobro ... (glej integralni projekt 3, ...).

novo mesto koles 013 - SKRB ZA KOLO
Kako poskrbeti za svoj bicikel?

novo mesto koles 012 - EVROPSKI DENAR ZA KOLESARJE
Kje dobiti evropski denar za novomeške ali novomeško-slovenske kolesarske projekte?

novo mesto koles 011 - EVROPSKI KOLESARSKI LEKSIKON
O kolesarjenju se lahko pogovarjamo celo v vseh evropskih jezikih ... Pumpa ni le tlačilka, je tudi pumpička, tudi pompa in bomba in ...

KOLESARSKE POVEZAVE - 1-10

novo mesto koles 010 - KOLESARIJO TUDI TURISTI
Seveda je bistveni problem, kako kolesarjenje omogočiti ljudem pri njihovih vsakodnevnih potovanjih - na delo, v šolo, v trgovino, ... A tudi kolesarski turizem je priložnost in vzpodbuda za razvoj kolesarskih povezav. Država ima strategijo.

novo mesto koles 009 - STANJE 2001
O prometnih in kolesarskih navadah Novomeščanov leta 2001:

novo mesto koles 008 - STANJE 2014
Pogled na stanje novomeške kolesarske infrastrukture v pomladi 2014.

novo mesto koles 007 - OD MLINA DO MLINA
Ideja o poti za pešce in kolesarje po bregu reke Krke po obodu mestnega jedra je stara. Tudi med arhitekti. Že kakih devet desetletij nazaj so je v svoji diplomski nalogi zarisal Marjan Mušič. Odtlej do danes je ni nihče uspel urediti. Pod Od mlina do mlina je odsek te poti okoli mestnega jedra, za njo pase je postavil novomeški časopis Park kakih 10 let nazaj. Tudi ta pobuda ni obrodila sadu.

novo mesto koles 006 - SREČNI KOLESARJI
Bi bili radi srečni? Vsaj srečnejši? Potem pa le na kolo. Vsekakor pa ne v avto. "Commuting to work by bus, train, bicycle or foot makes people happier than those who use their car each day instead, research suggests."

novo mesto koles 005 - OBČINSKI KOLESARSKI KOORDINATOR
Mestna občina Ljubljana ima v svoji upravi zaposlenega občinskega kolesarskega kordinatorja. Skrbi za razvoj razmer za kolesarje. Bi takšnega človeka rabilo tudi Novo mesto?

novo mesto koles 004 - DRŽAVNA KOLESARSKA MREŽA
Tudi država ima svoje kolesarsko omrežje. sicer je, kakor novomeško, tudi to že leta bolj ali manj le na papirju, pa vendarle. Tudi skozi Novo mesto in po Dolenjski gre to omrežje (glejte stran 22 na spodnji povezavi). Kdaj bo zgrajen kak odsek, pa je najbrž odvisno tudi od aktivnosti Novega mesta napram državi.

novo mesto koles 003 - KAJ KOLESARJEM OBETA NOVI NOVOMEŠKI ŽUPAN?
Na Pravokotni mizi Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine smo s strani kandidatk in kandidatov za župana slišali nekaj vzpodbudnih besed glede prihodnosti kolesarjenja v mestu. Eden od njih bo župan/županja, vsi oni pa bodo akterji novomeškega političnega prostora. Torej se obetajo do leta 2018 štiri precej dobra leta za kolesarje - dobili bomo nove steze, vsaj en nov most za kolesarje, ...

novo mesto koles 002 - NAVODILA ZA PROJEKTIRANJE KOLESARSKIH POVRŠIN
Državna navodila o tem, kako ustvarjati nove kolesarske povšrine - od stez pa do parkirišč za kolesa.

novo mesto koles 001 - UREDITVENI NAČRT ZA KOLESARSKE POTI
Na podlagi že 10 let starega, a skoraj še povsem neuresničenega novomeškega Odloka o ureditvenem načrtu za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta, je moč zgraditi okoli 10 kilometrov novih poti. Katera bo prva naslednja?

ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: STANOVANJA ZA NAJEMNIKE

a) Kakšno vaše stališče do najemnih stanovanj z neprofitno najemnino - ali bi morali v mestu spodbujati tovrstne dolgoročne nastanitve ali boste prepuščali reševanje stanovanjskih vprašanj samograditeljem?

b) Ste pripravljeni spodbujati delovanje stanovanjskih kooperativ, ki zagotavljajo neprofitna najemna stanovanja? (Npr. ustanoviti jamstveni fond za hipotekarne kredite stanovanjskim kooperativam; v središču mesta odkupovati zazidalna zemljišča ali stare stavbe, ki bi jih pod ugodnimi pogoji dali kooperativam, da tam zgradijo najemna stanovanja; opravičiti plačilo komunalnega prispevka neprofitnim stanovanjem?)


GREGOR MACEDONI:
a) Vprašanje že samo poda odgovor. Vsako proaktivno in celostno reševanje je najboljše. Prav gotovo je potrebno najti rešitve, ki bodo v mestnem jedru zadržale tako stalne prebivalce kot privabile začasne najemnike.

b) Pobuda je zanimiva in prav gotovo bi to lahko bil eden od ukrepov v smislu celovitega oživljanja, ki mora zajemati tako stalne stanovalce kot začasne najemnike, ob ustreznih poslovnih vsebinah ter dogodkih.


MILENA KRAMAR ZUPAN:
Stanovanjske kooperative ocenjujem kot dobrodošle, pravzaprav so nam sorodne reči iz preteklih časov že znane, in jih velja vzpodbujati. Najprej spremembo zakonodaje, kar mora storiti država, zatem razviti lokacije in jih oddati v dolgoročni najem, kar naj stori občina, in na njih graditi, kar naj storijo interesenti.
S stanovanjskimi kooperativami se ukvarja tudi novomeški Zavod Tovarna. Zato bo dobrodošlo, da se v nadaljevanju glede razvoja tega segmenta stanovanjskega sektorja posvetujemo tudi z njimi.

Plačevanje neprofitnih najemnin, te morajo načeloma biti take, da vendarle pokrivajo vse potrebne stroške, se že sedaj kaže kot resen problem. Morda posebej zaradi časa ekonomske krize in velike brezposelnosti. Temeljni problem po mojem mnenju torej ni ustvarjanje večje, dodatne ponudbe neprofitnih stanovanj, pač pa okolja, kjer je moč najti spodobno plačano delo, na podlagi česar si posamezniki in družine urejajo življenje, tudi bivališča. Torej gre v prvi vrsti za nujo, da razvijemo okolje, kjer bo dovolj spodobnih delovnih mest.

Pri razvoju stanovanjskih kooperativ in stanovanjske zazidave v naši občini nasploh, pa si želim rešitev, ki izkoriščajo tudi prazne kapacitete stavb starega mestnega jedra, pri novogradnjah pa razmišljajo o gradnji z naravnimi materiali, energijski varčnosti, varnosti pred naravnimi neprilikami, na širši ravni pa da razvijejo stanovanjska območja, ki so stanovalcem v zadovoljstvo in kjer ne živijo le v stanovanjih, ampak se radi zadržujejo tudi zunaj – na zelenicah, igriščih, pod drevjem, na skupnem prostoru.


MATIC VIDIC:
a) Socialno ogroženim neprofitna stanovanja, ostalim pomagat kot porok za kredit k projektu stanvoanjska kooperativa.

b) Da.


MOJCA ŠPEC POTOČAR:
Glede najemniških stanovanj za neprofitno najemnino se strinjamo, da bi morali spodbujati tovrstne dolgoročne nastanitve in ne bi prepuščali reševanja stanovanjskih vprašanj samo samograditeljem. Na drugi strani soglašamo tudi s predlaganim delovanjem stanovanjskih kooperativ (stanovanjske zadruge), ki zagotavljajo neprofitna najemna stanovanja. Strinjam se z ustanovitvijo namenskega fonda za zagotavljanje hipotekarnih kreditov in subvencioniranimi obrestnimi merami. Strinjamo se, da občina v mestu odkupuje zazidalna zemljišča ali stare stavbe in jih pod ugodnimi pogoji da ali proda kooperativam, da tam gradijo najemna stanovanja. Strinjamo se tudi, da se plačilo komunalnega prispevka nekritih stanovanj zmanjša ali po možnosti ukine.


RAFKO KRIŽMAN:
a) Dajem prednost preurejanje zapuščenih stanovanj in delovanju v stanovanjskih kooperativ, ki bi lahko zagotavljala neprofitna najemna stanovanja pred samograditeljstvom.
 
b) Spodbujal bom delovanje stanovanjskih kooperativ. Sama občina ima večje število neurejenih stanovanj, ki bi jih lahko ponudila za tovrstno prenovo. V sodelovanju z drugimi javnimi podjetji (Zarjo?) bi lahko ustanoviti jamstveni fond za hipotekarne kredite stanovanjskim kooperativam. Modeli odkupa zazidalnih zemljišč in starih stavbe morajo biti transparentni in dorečeni. Pri obnovi mesta poiskati možnosti pridobivanja evropskih sredstev.


UROŠ LUBEJ:
a) Samograditeljstvo je le ena od opcij, ki se bo gotovo še uresničevala. Spodbujati je treba gradnjo najemnih stanovanj z neprofitno najemnino. Nasploh je treba v celi občini, predvsem pa v Novem mestu kot občinskem in regijskem središču, povečati število stanovanj, ki morajo biti raznovrstna in primerna (v funkcionalnem in cenovnem pogledu) tako za mlade družine kot za starejše in vse druge. Spodbujati bi bilo treba prenovo obstoječih objektov in s tem tudi oživljati jedra naselij.

b) Mnoge mlade družine se srečujejo s stanovanjskim problemov. Poleg tega je pred nami cilj, kako napolniti mestno jedro s prebivalstvom. Stanovanjske kooperative so lahko odgovor na obe potrebi. Vsi trije ukrepi, ki jih omenjate v svojem vprašanju sledijo zgoraj omenjenim ciljem, zato jih v Solidarnosti Novo mesto podpiramo.


JOŽE KOBE:
a) Do spremembe nacionalnega stanovanjskega programa, katerega osnutki predvidevajo nove vire občinam bom spodbujal to področje v dosedanjem obsegu.

b) Da, v okvirih zakonadaje.


BOJAN KEKEC:
a) MONM bi morala zagotoviti poceni najemna stanovanja za vse mlade družine v neposredni okolici vrtcev. Šele v naslednji fazi bi spodbudili tudi neprofitna najemna stanovanja. Prebivalcem mesta je potrebno ponuditi vso infrastrukturo mesta, saj se bodo le tako prebivalci poistovetili z mestom. Hišica na griču, sredi zelenja v samograditeljski izvedbi bo zagotovo še vedno želja velikega števila mladih in starejših prebivalcev mesta, ki pa je ne smemo v celoti zanemariti, vendar je potrebno tudi za take želje zagotoviti ustrezne površine z revitalizacijo posameznih območji mesta.

b) V kolikor nam bo zaupan glas volilcev se bomo zavzeli, da se vsi prispevki v procesu gradnje (priključnine, komunalni prispevki,…) postavijo na razumno mejo, ki bodo spodbudni za morebitne investitorje. Ustrezni pogoji ter enostavni prostorki akti bodo zagotovilo za hitrejši razvoj v MONM. Vsi vemo, da je trenutna zakonodaja zelo omejujoča in da so postopki zelo dolgi, zato je naš cilj, da se s spremenjenimi prostorskimi akti le te naredi jasne za razumevanje in enostavne za uporabo. ZARJA, ki je v lasti MONM je ustrezna ustanova, ki lahko tudi v bodoče zagotavlja ustrezno število neprofitnih stanovanj – seveda s spravim vodenjem in v interesu MO Novo mesto in občanov.

ŽUPANSKI KANDIDATI 2014 ODGOVARJAJO: IZBRANI DOLGOTRAJNI PROBLEMI

Kako se boste lotili reševanja naslednjih perečih in že dolgoletnih novomeških prostorskih problemov?


GREGOR MACEDONI:
a) Novi trg 6:
Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati...

b) avtobusna postaja:
Ugotoviti kakšno je trenutno pravno stanje in kakšne so možnosti, nato v skladu s tem ukrepati. Na mestu gradbene jame obvezno dokončati projekt in obenem obnoviti celotno postajo.

c) območje Kandije in Vindišar:
Območje obravnavati kot zaključeno celoto direktno vezano na stari most in Glavni trg. Postane naj glavna območje urbanega dogajanja. Možnosti je se več: ponovno vzpostaviti hotelsko ponudbo z izjemnim vrtom za javne dogodke, konceptno zastaviti t.i. "Mestno plažo", ki se od Hotela Kandija potegne mimo nove čolnarne do Julijinega sprehajališča in naprej do kopališča ob Krki (Portoval).

d) športna dvorana Portoval:
Projekt je v sedaj projektirani varianti neuresničljiv. Potrebno ga je redefinirati in okviru opredelitve prioritet športne infrastrukture primerno obravnavati.

e) velodrom Češča vas:
Podbreznik in Češča vas imata potencial, vendar ju je treba primerno celovito obravnavati. Pokritje Velodroma je (pre)velik zalogaj samo za novomeško občino in ga je potrebno postaviti v nacionalni vidik (kot državni kolesarski in atletski center).

f) zidanice:
Prepričan sem, da je večina zidanic zgolj počitniških objektov, ki niso niti arhitekturno niti funkcionalno več objekti posebne vinogradniške dediščine in kot take lokalne posebnosti. Tiste redke, ki so še v funkciji gospodarskih objektov za potrebe vinogradnikov in kletarjev se po ogledu na terenu prekategorizira v kmetijske objekte ostale v stanovanjske ali počitniške objekte. Vse objekte se oblikovno uskladi s prostorskimi akti, ki veljajo za območja ker stojijo. Tako bi se dolgoročno oblikovala kvalitetna krajinsko arhitekturna podoba dolenjskih vinskih goric.

g) romska naselja:
Deloma podobno kot pri zidanicah. Najprej podrobneje identificirati in razdelati območja z romskimi naselji. Temu mora slediti ureditev lastniških razmerij v teh naseljih, nato se z ureditvijo infrastrukture zagotovi prebivalcem bivalni nivo ter hkrati zagotovi da smo v smislu koriščenja infrastrukture vsi enaki pred zakonom.


MILENA KRAMAR ZUPAN:
a) Novi trg 6:
Občina mora v primeru Novi trg 6 igrati aktivno vlogo, nele stati ob strani, pa četudi ni lastnik lokacije. Treba je družno poiskati investitorja in pripraviti skozi javni arhitekturni natečaj rešitev, ki bo sprejemljiva za vse udeležene, vsekakor pa ne v škodo mestu in njegovi podobi.

b) avtobusna postaja:
Najprej je treba zagotoviti osebno varnost na območju postaje. To je naloga policije in tudi občinskega redarstva, morebiti celo različnih državnih inšpekcijskih služb. Vse je treba vzpodbiditi k aktivnostim. Objektu je treba vrniti nekaj sijaja, predvsem pa dokončati izgradnjo območja z razvojem pozidave na že debeli dve desetletji stari gradbeni jami. O povezovanju območja z območje železniške postaje Kandija se je treba pogovoriti s Slovenskimi železnicami.

c) območje Kandije in Vindišar:
Skupaj z lastnikom območja oziroma bodočim investitorjem, ki ga je treba pomagati iskati, ter Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki je tudi eden ključnih akterjev zgodbe, se moramo dogovoriti o razvoju lokacije – posebej v smeri, da se omogoči prenova/izgradnja novih poslovnih površin, parkirnih kapacitet, ki bodo tudi v službi mestnega jedra, ter da se ob tem ustrezno varuje spomeniško kvalitetne elemente prostora in okolice. mesto mora imeti na tako imenovanem Ljubljanskem in Karlovškem vstopu v mesto urejeno podobo - torej tako Novi trg 6 na severu, kakor območej Vindišarja in Kandije nasploh na jugu.

d, e) športna dvorana Portoval oz. velodrom Češča vas:
Občina se mora končno in nedvoumno odločiti za eno od lokacij, kjer bo zgrajena športna dvorana. Tudi skozi razmislek, kaj je realno, kaj je bolj koristno tudi z vidika širše skupnosti, za kaj se lažje in prej pridobi zasebni kapital ter sredstva države. Ob tem pa ne pozabimo na potrebe rekreativcev, ki jih mora biti iz leta v leto več in morajo imeti tudi ustrezne razmere vsaj za tekanje, kolesarjenje, hojo, morda celo plavanje, skratka za aktivnosti, ki so posebej zdrave in skoraj vsakemu dostopne.

f) zidanice:
Kolikor mi je znano se problem, razumem, da izpostavljate problem črnih gradenj po vinogradniških območjih, že rešuje na novomeški občini. Z aktivnostmi bomo nadaljevali. Vinogradništvo oziroma zidaništvo je pomemben razvojni potencial občine in Dolenjske, vikendaštvo seveda ne tako zelo, za kvalitetna stanovanja pa je prostor, kjer se lahko ekonomično zagotovi infrastrukturna oprema, kjer so blizu vrtci in šole, zdravstvene ustanove, kjer lahko vsakodnevno obiskujemo kulturne, zabavne ind ruge dogodke ter hodimo v službo. Celo hodimo.

g) romska naselja:
Treba je občutljivo obravnavati pravico do zasebne lastnine, potrebe prebivalcev, njihovo identiteto, vseskozi pa zagotavljati vsem varnost in terjati zakonitost. Izhodiščne predloge ne le za reševanje prostorskih zagat, ampak za oblikovanje podlag za uspešno sobivanje v skupnosti, lahko izoblikuje romska skupnost, jih bo pa treba zatem uskladiti z državo, lastniki, okoličani, občino in drugimi partnerji. Nekaj pozitivne diksriminacije je na mestu, načeloma pa smo pred zakonom države in zakonitostmi etike enaki.
 

MATIC VIDIC:
a) Novi trg 6:
pritisk na lastnika, da izvede obljubljeni natečaj, odstrani obstoječi objekt in čimprej prične z novogradnjo

b) avtobusna postaja:
celovita prenova stavbe ob angažmaju avtorja

c) območje Kandije in Vindišar:
pomoč investitorju, da pristopi k prenovi stavbe in novim investicijam, ki so v interesu mesta, npr. parkirni prostori ali garažna hiša. Prenova je vedno mišljena kot tehničen, funkcionalen, oblikoven in vsebinski poseg na objektu

d) športna dvorana Portoval:
ne samo športno ampak večnamensko mestno dvorano mesto že vrsto let nujno potrebuje. Projekti so tudi pripravljeni. Energija bo vložena v pridobitev virov financiranja in pridobitev izvajalca in s tem pričetka gradnje

e) velodrom Češča vas:
izvesti vse napore, da se pridobijo državna sredstva za predvideni projekt pokritja objekta

f) zidanice:
potrebna bo redefinicija zidanice z vidika namena objekta in glede na lokacijo kje se nahaja /zaščiteno območje, vizualno izpostavljeno območje, itd../. Sedaj obstaja marsikje dilema ali so zidanice še v celoti gospodarski objekti ali so lahko tudi stalno naseljeni objekti in s tem postanejo stanovanjske stavbe, itd… in s tem odprejo vprašanja komunalne opremljenosti območij s temi objekti. Namen redifinicije je uskladitev zidanice kot tipa objekta, ki se spreminja z načinom življenja in "duhom časa" /tehnika, tehnologija, življenje v naravi.

g) romska naselja:
cilj je izvesti pravnoformalni legalni status obstoječih romskih naselij /ureditev lastništva zemljišč/, pridobitev temeljnih prostorskih in izvedbenih aktov /občinski podrobni prostorski načrt/ za zazidave/legalizacije/ in infrastrukturo /komunalno opremljenost posameznih naselij/


MOJCA ŠPEC POTOČAR:
a) Novi trg 6:
Stavbo Novi trg 6 je potrebno čimprej porušiti, ker ni več primerna za uporabo in je mestna sramota. Lastnik stavbe si prizadeva investicijo čim prej izvesti, vendar je izvedljivost projekta v danih razmerah še vedno negotova. Študija izvedljivosti projekta je že pokazala, da bo mesto moralo omiliti zahteve, ki so zapisane v prostorskem aktu, pri čemer investitor predlaga vzdolžno zasnovo objekta ob Ljubljanski cesti, za kar bo potrebna menjava zemljišč.
Če bo potrebno za izvedbo investicije spremeniti prostorski akt ali kako drugače prispevati k čimprejšnji izvedbi bo to občinska prednostna naloga. Če investitor ne bo zmogel realizacije investicije bo potrebno uskladiti drugačen pristop, če bo potrebno tudi s porušitvijo in začasno rabo zemljišča.
Prizadevamo si zlasti za urejeno mesto, zato ne bomo dovolili takšnih stavb. Kot županja bom pripravila občinski predpis, ki bo nalagal lastnikom ureditev svojih stavb, tako po videzu kot tudi varnosti; v primeru, če to ne bo storjeno, bo to lahko na lastnikove stroške naredila Mestna občina Novo mesto.

b) Avtobusna postaja:
Tudi avtobusna postaja je danes ena izmed mestnih sramot. Razlogov je več, morda najpomembnejši ostaja vprašljiva arhitekturna zasnova in neustrezna funkcionalnost območja. Avtobusno postajo je najbolje revitalizirati v dogovoru z ostalimi lastniki, ki danes tudi sami občutijo nastale razmere. Zato bo občina pripravila variantne rešitve, tudi v širšem okviru trajnostne mobilnosti in jih uskladila z javnostjo. Nato pa izvedla ukrepe, ki jih bo dopuščal proračun.

c) Območje Kandije in Vindišar:
Območje Kandije in zlasti območje nekdanjega Hotela Vindišar sodi v najožje mestno središče. Gre za pomembno lokacijo, ki jo je treba čimprej oživiti. Lastnik je nedavno že porušil dotrajane stavbe in uredil začasne parkirne površine. Tudi tu, podobno kot na lokaciji Novi trg 6, dajem prednost čimprejši izvedbi zasebne investicije. Če do te ne bo prišlo ima občina več zakonitih možnosti, da lastnika k temu vzpodbudi ali z njim uskladi drugačno rešitev. Lokacija je primerna za izvedbo nekaterih javnih programov.

d) Športna dvorana Portovald:
Dokončanje nogometnega in atletskega stadiona in vsaj ene tribune z načrtovanim 25-m bazenom.

e) Velodrom Češča vas:
Gradbeno dovoljenje je pridobljeno, potrebno bo izvesti prekritje, če je/bo zagotovljeno obljubljeno sofinanciranje države.

f) Zidanice:
Ocenjujemo, da je potreb po gradnji novih zidanic je zelo malo, gradijo se samo nadomestne zidanice. OPPN za legalizacijo neskladnih in nelegalnih gradenj v vinogradniških območjih je že sprejet, ravno tako OPPN Kremenjak – pri Stranski vasi. Strinjamo se z legalizacijo.

g) Romska naselja:
Občina je z uveljavitvijo OPN že določila prostorske pogoje za urejanje in legalizacijo vseh romskih naselij v Novem mestu, razen Žabjaka. Tam je potrebno s spremembami in dopolnitvami OPN opredeliti stavbno zemljiščeza stanovansko oziroma mešano rabo. Naselja se skladno z razpoložljivimi finančnimi viri komunalno in funkcionalno urejajo. Skladno s sprejeto strategijo reševanja romske tematike bodo aktivnosti pospešene, še posebej če bodo uspešna prizadevanja občine, da se aktivneje vključi tudi država. Pred letom dni je bila na občinskem svetu tudi sprejeta odločitev, da se v dogovoru s krajevno skupnostjo in civilno iniciativo primerno uredi status in urejenost Žabjaka. Za območje je potrebno uveljaviti ustrezen prostorski akt in nato zgraditi infrastrukturo. Z državo bo potrebno dogovoriti model reševanja stanovanjske problematike tistih romskih družin, ki same ne zmorejo urediti svojega stanovanjskega problema. Velik pomen vidimo v spremembi zakona, ki ureja romsko problematiko in vlogo države.


RAFKO KRIŽMAN:
a) Novi trg 6:
Ponovno preučiti projekte, zlasti vsebino le-teh in jih ovrednotiti glede na želene programe mestne občine Novo mesto. Zadnji projekt s stolpičem ni usklajen z veljavnim OPPN.
Spodbuditi je potrebno banko, da nadaljuje s projektom, ki ga je informativno že predstavila občinskemu svetu.

b) avtobusna postaja:
Ponovno preučiti projekte, ter spor z projektantom g. Markom Mušičem. Poiskati nove rešitve za prenovo in dograditev AP glede na sedanje potrebe NM. Pred definiranjem projektne naloge in/ali natečajnih izhodišč, organizirati okrogle/pravokotne mize zainteresirane strokovne in zainteresirane javnosti. Potrebno bo povezati zasebne lastnike. Skušali bi pridobiti evropska sredstva za celovito obnovo obstoječega objekta, s poudarkom na novih vsebinah. Gradbeno jamo bo treba pozidati, ali pa sanirati in urediti v površine prijazne mestu. Gradbenih odrov kot župan ne bom gledal dolgo.

c) območje Kandije in Vindišar:
Počakati na Konservatorski program ZVKD Novo mesto in na podlagi izhodišč, ki jih ponuja definirati program razvoja območja Kandije. Nujna je tudi ureditev pravil o javno-zasebnem partnerstvu na nivoju občine.

d) športna dvorana Portoval:
Zamujena priložnost za EuroBasket 2013. Dvorno bomo gradili v Češči vasi. Na lokaciji športnega parka Portoval bomo spremenili UN, vrinili vanj bazen in ga tudi zgradili.

e) velodrom Češča vas:
Glede na finančno situacijo je gradnja te dvorane možna le v javno-zasebnem partnerstvu, potrebno je natančno definirati obveznosti v partnerstvu. Prednost Češče vasi je v tem, da bo postala nacionalno središče za atletiko in kolesarstvo, kar bo omogočilo nemoteno financiranje delovanja dvorane. Ob tem pa bodo tudi druge panoge imele svojo domicilno dvorano.

f) zidanice:
Menim da je s prostorsko dokumentacijo v zadostni meri pokrita možnost gradnje zidanic in celo legalizacij neskladno zgrajenih zidanic. V turistično ponudbo Novega mesta vključiti tudi »zidaniški« potencial.

g) romska naselja:
Romska skupnost bo trajno živela na Dolenjskem, zato moramo za reševanje svojih problemov skrbeti predvsem sami. Ni vsega »kriva« država, tudi občina je v preteklosti opustila marsikatero aktivnost. Nesprejemljivo je, da je bilo leta 1986 v naši občini zaposlenih preko 60 Romov, danes pa le peščica. Zato: lastnikom zemljišč, na katerih se nahajajo romska naselja je potrebno zagotoviti ustrezno odškodnino. Okoliškim prebivalcem je potrebno omogočiti bivanje brez stalnih konfliktov, streljanja, hrupa, kraj idr. Več pozornosti bomo namenili varnosti, zlasti na kritičnih točkah ob koncu tedna. Romsko skupnost je potrebno spodbuditi k večji skrbi za lastno bivanjsko okolje in kakovost bivanja. Posebna pozornost bo namenjena integraciji otrok v družbo. Prav tako bo potrebno ukrepati v zvezi z OŠ Bršljin. Problem bližnjega naselja ni problem ene šole ali krajevne skupnosti, temveč vsega mesta, zato ga moramo tudi skupno reševati. Romska skupnost mora prevzeti svoj del odgovornosti za nastale razmere, zato jo je potrebno aktivno vključiti v reševanje razmer.


UROŠ LUBEJ:
Težko je odgovoriti samo na konkretne primere, saj so konkretni primeri izraz dosedanjega napačnega pristopa do prostorske problematike – ali pa kar na sploh do vseh občinskih problematik. V Solidarnosti Novo mesto in tudi sam kot kandidat za župana menim, da je Mestna občina Novo mesto še veliko bolj kot druge občine ujetnica politične korupcije, klientelizma in nepotizma. Vključevanje javnosti in stroke je neustrezno, vizije in strategije ta občina nima. Zato so predpogoj uspešnih reševanj posameznih primerov uvedba transparentnega poslovanja občine, ukrepi za omejevanje korupcije, klientelizma, nepotizma ter povečanje vpliva javnosti in stroke na sprejemanje odločitev. Zato so spodnji predlogi stališča, ki so delno še vedno osebna, delno pa že zgrajena v posvetu s strokovno javnostjo. Vsekakor jih bom kot župan nadgrajeval v sodelovanju s stroko in z javnostjo. Posvet, kot je organiziran danes, je eden od korakov v tem procesu.

a) Novi trg 6:
Stanje je nevzdržno. Potreben je takojšen dialog z lastnikom in poskus prepričati ga, da vendarle pristopi k investiciji. Občina lahko pri tem (v sodelovanju s stroko in ostalo zainteresirano javnostjo) glede na spremenjene razmere na trgu) pri določanju prostorskih pogojev naredi kakšen korak nazaj (npr. glede obveznosti, ki jih ima lastnik oz. investitor do občine itd., seveda nikakor ne na račun kvalitete prostora). Če ugotovimo, da investitor nima resnega namena k reševanju skupnega problema, potek mora občina uporabiti vsa legalna sredstva, da pride do neke vrste sanacije degradiranega območja. Morda je moč zahtevati rušenje. Druga možnost so davčne stimulacije ali destimulacije, se pravi razumen dvig davščin za tiste lastnike, ki imajo neizkoriščene poslovne prostore na tem območju.To je ukrep, ki ga je občina nekoč že izvajala na področju mestnega jedra.

b) avtobusna postaja:
Oba primera kažeta na neodločnost in nezainteresiranost, pasiven pristop obstoječe politične garniture do reševanja prostorskih problemov. Se pravi, ni dovolj govoriti o konkretnih rešitvah: potrebni bodo sistemski ukrepi, ki bodo omogočili občini, da je v svojih prizadevanjih za reševanje tovrstnih problemov uspešnejša.
Na nek način je to podoben primer kot Novi trg 6, samo da imamo v tem primeru opravka z lastnikom, ki dejansko ni v stanju investirati. Razlika glede na primer Novi trg 6 je v tem, da je lastnik gradbene luknje ob postaji v stečajnem postopku. Cilji so:
1. Rešitev za avtobusno postajo je sanacija objekta in njegova dograditev.
2. Mestno redarstvo in policija morata družno skrbeti za javni red na tem območju.
3. V sodelovanju s stroko se je treba vprašati tudi o tem, kako povezati avtobusno postajo in železniško postajo Kandija.
Rešitev mora biti v skladu z realnimi potrebami in možnostmi, v sodelovanju s stroko, zainteresirano javnostjo ter lastniki, ki jih je potrebno vključiti v ta proces. Mislim, da občina ne bi smela nasprotovati podrtju obstoječe stavbe, katere izgled je čedalje slabši, funkcionalnost pa vprašljiva – ampak to je vendar skupna odločitev lastnikov. Preden bi se občina (ali seveda kdor koli) spet pognala v drago investicijo, bomo naredili analizo, kaj je bolj smiselno: podrtje ali obnova.
Tam, kjer je luknja, se mora zgraditi poslovni objekt, tako je tudi predvideno v prostorskem planu. Občina mora odigrati svoj del posla, lastniku omogočiti pogoje, da se mu bo tam izplačalo graditi, hkrati pa zagotoviti, da bo rešitev tudi v javnem interesu. Če ugotovimo, da nobena investicija v tem hipu tam ni možna, potem je potrebno luknjo tam sanirati tako, da se tam vsaj začasno narediti nek drevored ali pa parkirišče.

c) območje Kandije in Vindišar:
To je odgovor, ki ga bo morala ponuditi stroka, v sodelovanju z lastniki nepremičnin. Pristop Solidarnosti Novo mesto je drugačen, nismo in nočemo biti vsevedi, oblasti ne jemljemo v absolutnem smislu. Potrebno je prisluhniti predlogom lastnikov, upoštevati vizijo mesta kot gospodarskega, kulturnega in turističnega središča ter najti rešitev. Vsekakor bo potrebno upoštevati, da je ta lokacija v neposredni bližini mestnega jedra oz. Glavnega trga, ki ga bo treba celostno prenoviti (programe na trgu, infrastrukturo, promet in celostno podobo). Z nestrpnostjo tudi pričakujemo rešitve, ki jih je pripravila skupina strokovnjakov iz ZVKD-ja, ki vsebuje tudi predlog za to območje. V OPN-ju so za to območje predvidene garažne hiše.

d) športna dvorana Portoval:
Najprej predvsem temeljita revizija projekta. Na podlagi nje vprašanja kazenske in materialne odgovornosti tistih, ki so odgovorni za denar, ki je bil očitno v dobršni meri vržen stran. Potem v sodelovanju z najširšo zainteresirano javnostjo ugotoviti potrebe skupnosti in jih realizirati na ustrezni lokaciji. Velodrom je verjetno ena izmed verjetnejših izbir.

e) velodrom Češča vas:
Ugotoviti, kdo je odgovoren in katere so odločitve, ki so onemogočile uporabo velodroma v preteklih desetletjih. Kot rečeno, naše stališče je, da je potrebna analiza stanja in da je potrebno ugotoviti razloge za dosedanje neuspehe in degradacije na področju prostora. Če vzrokov za obstoječe stanje ne poznamo in, še huje, če niti obstoječega stanja ne znamo ovrednotiti, potem bomo težko naredili korake k rešitvi. Nato je odgovor enak kot pri prejšnji alineji. Pri večjih infrastrukturnih projektih, ki presegajo potrebe skupnosti, se mora v projekt vključiti tudi država. Velodrom je projekt, ki delno sicer rešuje potrebe skupnosti (npr. zimska vadba atletov in kolesarjev ter potreba po multifunkcionalni dvorani), vendar je hkrati projekt, ki lahko močno obremeni lokalno skupnost, v kolikor bo njena gradnja in vzdrževanje slonelo izključno na novomeški občini.

f) zidanice:
Proces legalizacije je potrebno zaključiti, na enakopravnih in strokovnih osnovah za vse lastnike. Ekscesnih primerov se ne sme in ne more tolerirati. Neprimerni objekti ne bi smeli biti legalizirani, če ne bodo dosegli minimalnih standardov, ki jih določajo predpisi.

g) romska naselja:
V Solidarnosti Novo mesto ugotavljamo, da odkupi zemljišč potekajo prepočasi. Potrebno je ugotoviti razloge za to – saj je verjetno edina rešitev v tem, da Romi postanejo odgovorni lastniki. Ob tem pa je potrebno – ob sodelovanju s stroko, z Romi in z vso zainteresirano javnostjo – sprejeti prostorsko dokumentacijo, saj morajo tudi ta naselja biti dobro prostorsko urejena. Treba pa je vedeti, da je vprašanje romskih naselij večplasten in ne zgolj prostorski problem. Na tem področju bi bilo treba še veliko narediti na državni in regionalni ravni.


JOŽE KOBE:
a) Novi trg 6:
Objekt je v zasebni lasti, zato bom lastnika spodbujal k ureditvi stanja in pomagal pri pripravi novega prostorskega akta. Občina si mora ob izgradnji kompleksa zagotoviti vsaj eno etažo javnih parkirnih mest.

b) avtobusna postaja:
Občina je le delni lastnik objekta in si mora prizadevati za določitev skupnega upravnika objekta, s katerim se bo nato lahko pogovarjala o nadaljnji usodi objekta oziroma o skupnih naložbah za obnovo objekta.

c) območje Kandije in Vindišar:
Objekt je v zasebni lasti, zato je potrebno lastnika spodbujati k ureditvi stanja.

d) športna dvorana Portoval:
Lokacija objekta je iz prometnega vidika neprimerna, projekt pa je zasnovan prebogato, zato bo potrebno projekt spremeniti in redefinirati.

e) velodrom Češča vas:
Namesto, da bil objekt ponos mesta je trenutno mestna sramota. Objekt je potrebno preurediti v večnamensko športno dvorano, ki bo namenjena kolesarjem, atletom in igre z žogo in drugo. Sredstva za izvedbo je možno pridobiti v več skladih EU in RS.

f) zidanice:
Za Zidanice se iščejo od primera do primera s pripravo prostorkih aktov, v zadnjem obdobju se pospešeno ureja status zidanic, v naslednjem obdobju bodo vin območja in zidanice potrebne posebne pozornosti, ker se zmanjšuje njihov vinogradniški pomen.

g) romska naselja:
Vsa razen Žabjek se urejajo , sprejeti so prostorski akti, izvaja se tudi komunalno opremljanje. Žabjek pa se bo uredil v prihajajočem mandatu. Sprememba OPN in dogovor z državo o virih sofiinanciranja za njihovo ureditev.


BOJAN KEKEC:
V preteklih letih razvoja MONM je bilo zamujenih veliko priložnosti, zato se bomo osredotočili le na nekaj realnih. Imamo pa sledeča stališča do dolgotrajnih problemov:

a) Novi trg 6:
Novi trg 6 je sramotna podoba, ki jo daje objekt Novemu mestu. Zaradi nevarnosti bomo zahtevali takojšnjo rušitev s strani lastnika in utrdi površino. Kar se tiče nadaljnje gradnje in vsebine, je bila zasnova predstavljena na eni od pravokotnih miz DADB in se nam zdi zasnova zelo primerna in sprejemljiva za ta prostor in mesto nasploh, posebej dejstvo, da objekt ne bo previsok in vizualno izpostavljen.

b) avtobusna postaja:
Obsotoječo avtobusno postajo bi porušili in razpisali nov natečaj za trajnostno avtobusno postajo, ki bo enostavna in poceni za vzdrževanje. Kljub temu, da je MO Novo mesto manjšinski lastnik, bomo poskušali doseči dogovor z ostalimi lastniki, da jim za čas podiranja in gradnje nove postaje MO Novo mesto izplača odškodnino, s sodelovanjem pa zgradimo novo funkcionalno in dodatnimi vsebinami primerno postajo.

c) območje Kandije in Vindišar:
Območje Kandije in Vindišar je v tesni povezavi z urejanjem glavnega trga. Omenjena točka predstavlja povezavo med starim mestnim jedrom ter prijetnim zaledjem na Grmskem hribu. Primerno bi bilo urediti dominantno točko, ki bo tako poudarila vstop v mestno jedro preko Kandijskega mostu. Predvsem lokacija Vindišar bo deležna posebne študije, ki jo omenjamo v naslednjih odgovorih glede revitalizacije mestnega jedra.

d) športna dvorana Portoval:
V športnem parku Portoval bi dodali nove vsebine vezane na šport. Tako je predvideno drsališče oz. kotalkališče na prostem, kot tudi olimpijski plavalni bazen. Ta del mesta bomo povezali z novim peš lesenim mostom s Češčo vasjo. V zimskem času bo ta povezava lužila tudi za tek na smučeš.

e) velodrom Češča vas:
Območje velodroma Češča vas je potrebno celostno urediti. V prvi fazi je potrebno zaščititi leseno konstrukcijo velodroma z ustreznim nadkritjem. Takšen objekt bo lahko nudil prostor tako kolesarjem kakor tudi drugim športom (npr. atletiki, gimnastiki,…), da uporabljajo objekt. Za nadkritje in ostale vsebine je izdelana projektna dokumentacija. Tudi obstoječe območje za konjeništvo je potrebno ustrezno urediti, zato se bo tudi za to območje pripravil ustrezen prostorski akt, ki bo zagotovil razvoj konjeniškega športa na tem območju.

f) zidanice:
Zidanice in krajinska podoba vinogradniških območij na Dolenjskem, so nekaj posebnega in specifičnega v Sloveniji in tudi svetu. Nikjer se ne srečamo s tako veliko zidanicami na posameznem vinogradniškem območju, ob dejstvu, da ima vsak lastnik vinograda ali sadovnjaka svojo zidanico. Ob tem ne gre samo za prostorski problem, ampak tudi problem z vidika infrastrukturnega urejanja. Osnovni namen zidanic (shranjevanje vina, sadja, …) je že zdavnaj preraslo v bivalne potrebe, kar ima za posledico velike stroške z urejanjem cestne in komunalne infrastrukture in pluženjem snega. Problem je večplasten in se je dokončno razlezel na vsa vinogradniška območja, ko je država dovolila prijavo stalnega prebivališča v zidanicah. Na ta način si ljudje rešujejo stanovanjske probleme, poleg tega pa se zidanice spreminjajo v stanovanjske objekte, izven dovoljenih gabaritov za zidanice. To je dejstvo, ki ga je potrebno sprejet, pomembno pa je pravilno usmerjati širitev vinogradov in gradnjo zidanic v prihodnje. To specifiko je potrebno obrniti razvoju občine v prid in vinogradniška območja, poleg osnovnega namena, nameniti v čim večji meri razvoju zidaniškega turizma, ki se je že dodobra prijel tudi pri tujih gostih.

g) romska naselja:
Z vidika prostorske problematike Romskih naselij je to rak rana, ki ima svoje začetke desetletja nazaj. Če pogledamo samo Novo mesto in lokacijo Romskih naselij, lahko ugotovimo, da so se naselili na vse vstope v Novo mesto in z vidika prostora zasedli ključne lokacije. Žal je zakonodaja v Sloveniji taka, da ne moreš nikogar, ki je naseljen v objektu (pa je lahko objekt postavljen na črno in na tuji zemlji), brez njegovega soglasja preseliti nekam drugam. Dejstvo je, da občina sama, brez sodelovanja države in Romov, ne more narediti konkretnih korakov v pravo smer. Samo s sodelovanjem so možni premiki in začetek urejanja naselij.